CURIA
rss
napredno iskanje
Predstavitev članov

Koen Lenaerts
Koen Lenaerts

Rojen leta 1954; diploma in doktorat iz pravnih znanosti (Katholieke Universiteit Leuven); magisterij iz prava, magisterij iz javne uprave (Harvard University); asistent (1979-1983), nato pa profesor evropskega prava na Katholieke Universiteit Leuven (od l. 1983); strokovni sodelavec na Sodišču (1984-1985); profesor na Collège d'Europe v Bruggeju (1984-1989); odvetnik in član bruseljske odvetniške zbornice (1986-1989); gostujoči profesor na Harvard Law School (1989); sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 6. oktobra 2003; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2003, podpredsednik Sodišča od 9. oktobra 2012 do 7. oktobra 2015; predsednik Sodišča od 8. oktobra 2015.

Antonio Tizzano
Antonio Tizzano

Rojen leta 1940; profesor prava Evropske unije na univerzi La Sapienza v Rimu; profesor na univerzah „Istituto Orientale" (1969-1979) in „Federico II" v Neaplju (1979-1992), Catanii (1969-1977) in Mogadišu (1967-1972); odvetnik, ki lahko nastopa pred Corte Suprema di Cassazione; pravni svetovalec pri stalnem predstavništvu Italijanske republike pri Evropskih skupnostih (1984-1992); član italijanske delegacije pri pogajanjih o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim, o Enotnem evropskem aktu in Pogodbi o Evropski uniji; avtor številnih publikacij, med drugim komentarjev k evropskim pogodbam in zbirk predpisov Evropske unije; ustanovitelj in od leta 1996 urednik revije „Il Diritto dell'Unione Europea"; član uredniškega oziroma redakcijskega odbora več pravnih revij; poročevalec na številnih mednarodnih kongresih; konference in predavanja v številnih mednarodnih institucijah, med njimi tudi na akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1987); član skupine neodvisnih strokovnjakov za preučitev finančnega poslovanja Komisije Evropskih skupnosti (1999); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2000 do 3. maja 2006; sodnik na Sodišču od 4. maja 2006; podpredsednik Sodišča Evropske unije od 8. oktobra 2015.

Allan Rosas
Allan Rosas

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Turkuju (Finska); profesor prava na univerzi v Turkuju (1978-1981) in Åbo Akademi (Turku/Åbo) (1981-1996); direktor tamkajšnjega inštituta za človekove pravice (1985-1995); različne odgovorne nacionalne in mednarodne univerzitetne funkcije; član znanstvenih združenj; koordinator več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in programov, predvsem na teh področjih: pravo Skupnosti, mednarodno pravo, pravo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno pravo in primerjalna javna uprava; predstavnik finske vlade kot član ali svetovalec finskih delegacij na različnih mednarodnih konferencah in srečanjih; strokovne funkcije v finskem pravnem življenju, predvsem v vladnih in parlamentarnih odborih na Finskem, pa tudi v Združenih narodih, Unescu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope; od leta 1995 glavni pravni svetovalec v pravni službi Evropske komisije, zadolžen za zunanje odnose; od marca 2001 namestnik generalnega direktorja pravne službe Evropske komisije; sodnik na Sodišču od 17. januarja 2002.

Rosario Silva de Lapuerta
Rosario Silva de Lapuerta

Rojena leta 1954; diplomirana pravnica (Universidad Complutense de Madrid); abogado del Estado v Malagi; abogado del Estado v pravni službi ministrstva za promet, turizem in komunikacije, nato v pravni službi ministrstva za zunanje zadeve; abogado del Estado-Jefe v državni pravni službi za postopke pred Sodiščem in pomočnica generalnega direktorja službe za evropsko in mednarodno pravno pomoč pri Abogacía General del Estado (ministrstvo za pravosodje); članica strokovne skupine Komisije za prihodnjo ureditev sodnega sistema Skupnosti; vodja španske delegacije pri skupini „Prijatelji predsedstva" za reformo sodnega sistema Skupnosti v Pogodbi iz Nice in ad hoc skupine Sveta „Sodišče"; profesorica prava Skupnosti na Escuela Diplomàtica v Madridu; sourednica revije „Noticias de la Unión Europea"; sodnica na Sodišču od 7. oktobra 2003.

Juliane Kokott
Juliane Kokott

Juliane Kokott
Rojena leta 1957; študij prava (univerzi v Bonnu in Ženevi); LL.M. (American University, Washington DC); doktorica pravnih znanosti (univerza v Heidelbergu, 1985; univerza Harvard, 1990); gostujoča profesorica na univerzi Berkeley (1991); profesorica nemškega in tujega javnega prava, mednarodnega prava in evropskega prava na univerzah v Augsburgu (1992), Heidelbergu (1993) in Düsseldorfu (1994); nadomestna arbitra za nemško vlado na mednarodnem Sodišču za spravo in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); podpredsednica zveznega posvetovalnega sveta o globalnih spremembah (WBGU, 1996); profesorica mednarodnega prava, mednarodnega gospodarskega prava in evropskega prava na univerzi St. Gallen (1999); direktorica inštituta za evropsko pravo in mednarodno gospodarsko pravo na univerzi St. Gallen (2000); namestnica direktorja specialističnega programa gospodarskega prava na univerzi St. Gallen (2001); generalna pravobranilka na Sodišču od 7. oktobra 2003.

Endre Juhász
Endre Juhász

Rojen leta 1944; diploma iz prava z univerze v Szegedu, Madžarska (1967); madžarski pravniški državni izpit (1970); podiplomski študij primerjalnega prava na univerzi v Strasbourgu, Francija (1969, 1970, 1971, 1972); uradnik v pravni službi ministrstva za zunanjo trgovino (1966-1974), direktor za zakonodajne zadeve (1973-1974); prvi trgovinski ataše madžarskega veleposlaništva v Bruslju, pristojen za vprašanja Skupnosti (1974-1979); direktor na ministrstvu za zunanjo trgovino (1979-1983); prvi trgovinski ataše, nato svetovalec za trgovino madžarskega veleposlaništva v Washingtonu DC, ZDA (1983-1989); generalni direktor na ministrstvu za trgovino in na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1989-1991); glavni pogajalec za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Republiko Madžarsko ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (1990-1991); generalni sekretar na ministrstvu za mednarodne ekonomske odnose, direktor urada za evropske zadeve (1992); državni sekretar na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1993-1994); državni sekretar, predsednik urada za evropske zadeve na ministrstvu za industrijo in trgovino (1994); izredni in pooblaščeni veleposlanik, vodja diplomatskega predstavništva Republike Madžarske pri Evropski uniji (januar 1995-maj 2003); glavni pogajalec za pristop Republike Madžarske k Evropski uniji (julij 1998-april 2003); minister brez listnice, pristojen za koordinacijo vprašanj evropske integracije (od maja 2003); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Anthony Borg Barthet U.O.M.
Anthony Borg Barthet U.O.M.

Rojen leta 1947; doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1973); zaposlen v malteški javni upravi kot Notary to the Government (1975); Counsel for the Republic (1978), Senior Counsel for the Republic (1979), Assistant Attorney General (1988) in s strani predsednika Malte imenovan za Attorney General (1989); predavatelj civilnega prava, zaposlen za krajši delovni čas, na univerzi na Malti (1985-1989); član sveta univerze na Malti (1998-2004); član komisije za pravosodje (1994-2004); član odbora guvernerjev arbitražnega centra Malte (1998-2004); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Marko Ilešič
Marko Ilešič

Rojen leta 1947; doktorat iz pravnih znanosti (Univerza v Ljubljani); specializacija v primerjalnem pravu (univerzi v Strasbourgu in Coimbri); pravniški državni izpit; profesor civilnega, gospodarskega in mednarodnega zasebnega prava; prodekan (1995-2001) in dekan (2001-2004) Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; avtor številnih pravnih del; sodnik in predsednik senata na Sodišču združenega dela v Ljubljani (1975-1986); predsednik športnega razsodišča Slovenije (1978-1986); predsednik borznega razsodišča v Ljubljani; arbiter pri Gospodarski zbornici Jugoslavije (do l. 1991) in Slovenije (od l. 1991); arbiter pri mednarodni trgovinski zbornici v Parizu; sodnik na pritožbenem razsodišču UEFA in FIFA; predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije (1993-2005); član mednarodne zveze pravnikov, Comité maritime international in več drugih mednarodnih pravnih društev; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Jiří Malenovský
Jiří Malenovský

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti Karlove univerze v Pragi (1975); asistent (1974-1990), prodekan (1989-1991) in vodja oddelka za mednarodno in evropsko pravo (1990-1992) na Masarykovi univerzi v Brnu; sodnik na ustavnem sodišču Češkoslovaške (1992); veleposlanik pri Svetu Evrope (1993-1998); predsednik odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope (1995); generalni direktor na ministrstvu za zunanje zadeve (1998-2000); predsednik češke in slovaške veje mednarodne zveze pravnikov (1999-2001); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); član zakonodajnega sveta (1998-2000); član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (od l. 2000); profesor mednarodnega javnega prava na Masarykovi univerzi v Brnu (2001); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Egils Levits
Egils Levits

Rojen leta 1955; diploma iz prava in političnih znanosti z univerze v Hamburgu; znanstveni sodelavec pravne fakultete univerze v Kielu; svetovalec latvijskega parlamenta za vprašanja mednarodnega prava, ustavnega prava in zakonodajne reforme; veleposlanik Republike Latvije v Nemčiji in Švici (1992-1993) ter v Avstriji, Švici in na Madžarskem (1994-1995); podpredsednik vlade in pravosodni minister z nalogami ministra za zunanje zadeve (1993-1994); član spravne komisije na Sodišču za spravo in arbitražo pri OVSE (od l. 1997); član Stalnega arbitražnega sodišča (od l. 2001); leta 1995 izvoljen za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, znova izvoljen leta 1998 in 2001; več objavljenih prispevkov s področja ustavnega in upravnega prava, zakonodajne reforme in prava Skupnosti; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Lars Bay Larsen
Lars Bay Larsen

Rojen leta 1953; diploma iz političnih ved (1976) in prava (1983) z univerze v Københavnu; uradnik na ministrstvu za pravosodje (1983-1985); predavatelj (1984-1991), nato pridruženi profesor (1991-1996) za družinsko pravo na univerzi v Københavnu; vodja sekcije pri Advokatsamfund (1985-1986); vodja oddelka na ministrstvu za pravosodje (1986-1991); član odvetniške zbornice (1991); vodja enote (1991-1995), vodja oddelka za policijo (1995-1999), vodja pravnega oddelka (2000-2003) na ministrstvu za pravosodje; predstavnik Danske v odboru K-4 (1995-2000), v centralni skupini za Schengen (1996-1998) in v Europol Management Board (1998-2000); sodnik na Højesteret (2003-2006); sodnik na Sodišču od 11. januarja 2006.

Eleanor Sharpston
Eleanor Sharpston

Rojena leta 1955; študij ekonomije, jezikoslovja in prava na King's College, Cambridge (1973-1977); asistentka in raziskovalka na Corpus Christi College, Oxford (1977-1980); članica odvetniške zbornice (Middle Temple, 1980); barrister (1980-1987 in 1990-2005); strokovna sodelavka pri generalnem pravobranilcu in pozneje sodniku siru Gordonu Slynnu (1987-1990); profesorica evropskega in primerjalnega prava (Director of European Legal Studies) na University College London (1990-1992); profesorica (Lecturer) na pravni fakulteti (1992-1998) in pozneje pridružena profesorica (Affiliated Lecturer) (1998-2005) na univerzi v Cambridgeu; Fellow of King's College, Cambridge (1992-2010); Emeritus Fellow of King's College, Cambridge (od l. 2011); pridružena profesorica in raziskovalka (Senior Research Fellow) na Centre for European Legal Studies na univerzi v Cambridgeu (1998-2005); Queen's Counsel (1999); Bencher of Middle Temple (2005); Honorary Fellow of Corpus Christi College, Oxford (2010); LL.D (h.c.) Glasgow (2010) in Nottingham Trent (2011); generalna pravobranilka na Sodišču od 11. januarja 2006.

Paolo Mengozzi
Paolo Mengozzi

Rojen leta 1938; profesor mednarodnega prava in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti univerze v Bologni; častni doktorat univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II in Georgia (Atene) ter na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na univerzi v Nijmegenu; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropskih skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in direktor zasedanja centra za raziskave akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno STO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006.

Yves Bot
Yves Bot

Rojen leta 1947; diploma pravne fakultete v Rouenu; doktorat iz pravnih znanosti (univerza Paris II Panthéon-Assas); izredni profesor na pravni fakulteti v Mansu; pomočnik in nato prvi pomočnik državnega tožilca v Mansu (1974-1982); procureur de la République na tribunal de grande instance v Dieppu (1982-1984); procureur de la République adjoint na tribunal de grande instance v Strasbourgu (1984-1986); procureur de la République na tribunal de grande instance v Bastii (1986-1988); avocat général na cour d'appel v Caenu (1988-1991); procureur de la République na tribunal de grande instance v Mansu (1991-1993); vodja delegacije pri ministru za pravosodje (1993-1995); procureur de la République na tribunal de grande instance v Nanterru (1995-2002); procureur de la République na tribunal de grande instance v Parizu (2002-2004); procureur général na cour d'appel v Parizu (2004-2006); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2006.

Jean-Claude Bonichot
Jean-Claude Bonichot

Jean-Claude Bonichot
Rojen leta 1955; diploma iz prava z univerze v Metzu, diploma z Institut d'études politiques de Paris, nekdanji študent École nationale d'administration; sodnik poročevalec (1982-1985), komisar vlade (1985-1987 in 1992-1999); sodnik prisednik (1999-2000); predsednik šestega pododdelka oddelka za spore Conseil d'État (2000-2006); strokovni sodelavec na Sodišču (1987-1991); direktor kabineta ministra za delo, zaposlovanje in poklicno izobraževanje, nato direktor kabineta ministra za javno upravo in za modernizacijo uprave (1991-1992); vodja pravne delegacije Conseil d'État pri državnem nosilcu zdravstvenega zavarovanja delavcev (2001-2006); izredni profesor na univerzi v Metzu (1988-2000), nato na univerzi Paris I Panthéon-Sorbonne (od l. 2000); avtor številnih objav s področja upravnega prava, prava Skupnosti in evropskega prava človekovih pravic; ustanovitelj in predsednik redakcijskega odbora Bulletin de jurisprudence de droit de l'urbanisme, soustanovitelj in član redakcijskega odbora Bulletin juridique des collectivités locales, predsednik znanstvenega sveta raziskovalne skupine za institucije in prostorsko pravo; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2006.

Thomas von Danwitz
Thomas von Danwitz

Rojen leta 1962; študij v Bonnu, Ženevi in Parizu; pravniški državni izpit (1986 in 1992); doktor pravnih znanosti (univerza v Bonnu, 1988); mednarodno priznana diploma iz javne uprave (École nationale d'administration, 1990); habilitacija (univerza v Bonnu, 1996); profesor nemškega javnega prava in evropskega prava (1996-2003), dekan pravne fakultete univerze Ruhr v Bochumu (2000-2001); profesor nemškega javnega prava in evropskega prava (univerza v Kölnu, 2003-2006); direktor inštituta za javno pravo in upravne znanost (2006); gostujoči profesor na Fletcher School of Law and Diplomacy (2000), na univerzi François Rabelais (Tours, 2001-2006) in na univerzi Paris I Panthéon-Sorbonne (2005-2006); častni doktorat univerze François Rabelais (Tours, 2010); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2006.

Alexander Arabadjiev
Alexander Arabadjiev

Rojen leta 1949; študij prava (univerza St. Kliment Ohridski v Sofiji); sodnik na prvostopenjskem sodišču v Blagoevgradu (1975-1983); sodnik na regionalnem sodišču v Blagoevgradu (1983-1986); sodnik na vrhovnem sodišču (1986-1991); sodnik na ustavnem sodišču (1991-2000); član Evropske komisije za človekove pravice (1997-1999); član evropske Konvencije o prihodnosti Evrope (2002-2003); poslanec (2001-2006); opazovalec v Evropskem parlamentu; sodnik na Sodišču od 12. januarja 2007.

Camelia Toader
Camelia Toader

Rojena leta 1963; diploma iz prava (1986), doktorica pravnih znanosti (univerza v Bukarešti, 1997); sodnica pripravnica na prvostopenjskem sodišču v Buftei (1986-1988); sodnica na prvostopenjskem sodišču v petem sektorju v Bukarešti (1988-1992); vpisana v odvetniško zbornico v Bukarešti (1992); predavateljica (1992-2005), nato od leta 2005 profesorica civilnega prava in evropskega pogodbenega prava na univerzi v Bukarešti; več doktorskih študijev in raziskovanje na inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu (1992-2004); vodja oddelka za evropsko integracijo na ministrstvu za pravosodje (1997-1999); sodnica na visokem kasacijskem sodišču (1999-2007); gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju (2000 in 2011); predavateljica prava Skupnosti na nacionalnem inštitutu za sodnike (2003 in 2005-2006); članica uredniškega odbora več pravnih revij; od leta 2010 pridružena članica mednarodne akademije za primerjalno pravo in častna raziskovalka na centru za študije evropskega prava inštituta za pravne raziskave romunske akademije; sodnica na Sodišču od 12. januarja 2007.

Marek Safjan
Marek Safjan

Rojen leta 1949; doktor pravnih znanosti (univerza v Varšavi, 1980); habilitiran doktor pravnih znanosti (univerza v Varšavi, 1990); redni profesor prava (1998); direktor inštituta za civilno pravo univerze v Varšavi (1992-1996); prorektor univerze v Varšavi (1994-1997); generalni sekretar poljskega oddelka združenja Henri Capitant des amis de la culture juridique française (1994-1998); predstavnik Poljske v odboru za bioetiko Sveta Evrope (1991-1997); sodnik na ustavnem sodišču (1997-1998), nato predsednik tega sodišča (1998-2006); član mednarodne akademije za primerjalno pravo (od l. 1994) in njen podpredsednik (od l. 2010), član mednarodnega združenja za pravo, etiko in znanost (od l. 1995), član poljskega Helsinškega odbora; član poljske akademije umetnosti; medalja pro merito, ki mu jo je podelil generalni sekretar Sveta Evrope (2007); avtor številnih publikacij s področja civilnega, medicinskega in evropskega prava; častni doktor Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah (2012); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2009.

Daniel Šváby
Daniel Šváby

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti (univerza v Bratislavi); sodnik na sodišču prve stopnje v Bratislavi; sodnik na pritožbenem sodišču, zadolžen za civilnopravne zadeve, in podpredsednik pritožbenega sodišča v Bratislavi; član oddelka za civilno in družinsko pravo inštituta za pravo ministrstva za pravosodje; začasni sodnik na vrhovnem sodišču, zadolžen za gospodarskopravne zadeve; član Evropske komisije za človekove pravice (Strasbourg); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); sodnik na Sodišču prve stopnje od 12. maja 2004 do 6. oktobra 2009; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2009.

Maria Berger
Maria Berger

Rojena leta 1956; študij prava in ekonomije (1975-1979), doktorica pravnih znanosti; asistentka in predavateljica na inštitutu za javno pravo in politične vede univerze v Innsbrucku (1979-1984); uradnica na zveznem ministrstvu za znanost in raziskave, nazadnje namestnica vodje oddelka (1984-1988); odgovorna za vprašanja v zvezi z Evropsko unijo v uradu kanclerja (1988-1989); vodja službe „Evropska integracija" v uradu kanclerja (priprave na pristop Republike Avstrije k Evropski uniji) (1989-1992); direktorica Nadzornega organa EFTA v Ženevi in Bruslju (1993-1994); podpredsednica Donau-Universität v Kremsu (1995-1996); poslanka v Evropskem parlamentu (november 1996-januar 2007 in december 2008-julij 2009) in članica odbora za pravne zadeve; nadomestna članica evropske Konvencije o prihodnosti Evrope (februar 2002-julij 2003); članica mestnega sveta mesta Perg (september 1997-september 2009); zvezna ministrica za pravosodje (januar 2007-december 2008); avtorica publikacij o različnih temah evropskega prava; častna profesorica evropskega prava na univerzi na Dunaju; častna senatorka univerze v Innsbrucku; sodnica na Sodišču od 7. oktobra 2009.

Alexandra (Sacha) Prechal
Alexandra (Sacha) Prechal

Rojena leta 1959; študij prava (univerza v Groningenu, 1977-1983); doktorica pravnih znanosti (univerza v Amsterdamu, 1995); predavateljica prava na pravni fakulteti v Maastrichtu (1983-1987); strokovna sodelavka na Sodišču Evropskih skupnosti (1987-1991); predavateljica na Institut Europa na pravni fakulteti univerze v Amsterdamu (1991-1995); profesorica evropskega prava na pravni fakulteti univerze v Tilburgu (1995-2003); profesorica evropskega prava na pravni fakulteti univerze v Utrechtu in članica upravnega sveta na Institut Europa na univerzi v Utrechtu (od l. 2003); članica uredniških odborov več nacionalnih in mednarodnih pravnih revij; avtorica številnih publikacij; članica nizozemske kraljeve akademije znanosti; sodnica na Sodišču od 10. junija 2010.

Egidijus Jarašiūnas
Egidijus Jarašiūnas

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze v Vilni (1974-1979); doktorat iz pravnih znanosti z litovske pravne akademije (1999), član litovske odvetniške zbornice (1979-1990); poslanec vrhovnega sveta (parlamenta) Republike Litve (1990-1992), nato član Seimasa (parlament) Republike Litve in član litovskega državnega in pravnega odbora (1992-1996); sodnik na ustavnem sodišču Republike Litve (1996-2005), nato svetovalec predsednika tega sodišča (od l. 2006); asistent na katedri za ustavno pravo pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (1997-2000), izredni profesor (2000-2004), nato redni profesor (od l. 2004) na tej katedri in nazadnje njen predstojnik (2005-2007); dekan pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (2007-2010); član Beneške komisije (2006-2010); podpisnik akta z dne 11. marca 1990 o ponovni neodvisnosti Litve; avtor številnih pravnih publikacij; sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2010.

Carl Gustav Fernlund
Carl Gustav Fernlund

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Lundu (1975); sodni tajnik na prvostopenjskem sodišču v Landskroni (1976-1978); sodnik prisednik na pritožbenem upravnem sodišču (1978-1982); nadomestni sodnik na pritožbenem upravnem sodišču (1982); pravni svetovalec v stalnem odboru za ustavna vprašanja švedskega parlamenta (1983-1985); pravni svetovalec na ministrstvu za finance (1985-1990); direktor oddelka za dohodnino na ministrstvu za finance (1990-1996); direktor oddelka za trošarine na ministrstvu za finance (1996-1998); davčni svetovalec na stalnem predstavništvu Kraljevine Švedske pri Evropski uniji (1998-2000); generalni direktor za pravne zadeve na uradu za davke in carine pri ministrstvu za finance (2000-2005); sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (2005-2009); predsednik pritožbenega upravnega sodišča v Göteborgu (2009-2011); sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2011.

José Luís da Cruz Vilaça
José Luís da Cruz Vilaça

Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2012.

Melchior Wathelet
Melchior Wathelet

Rojen leta 1949; diplomi iz prava in ekonomskih znanosti (Université de Liège); Master of Laws (Harvard University, Združene države); častni doktorat (Université de Paris-Dauphine); profesor evropskega prava na univerzi v Leuvnu in univerzi v Liègeu; poslanec (1977-1995); državni sekretar, minister in ministrski predsednik Valonske regije (1980-1988); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje ter mala in srednje velika podjetja (1988-1992); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje in gospodarske zadeve (1992-1995); namestnik ministrskega predsednika, minister za nacionalno obrambo (1995); župan Verviersa (1995); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti (1995-2003); pravni svetovalec, nato odvetnik (2004-2012); častni minister (ministre d'État) (2009-2012); generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2012.

Christopher Vajda
Christopher Vajda

Rojen leta 1955; diploma iz prava z univerze v Cambridgeu; licence spéciale iz evropskega prava s svobodne univerze v Bruslju (grande distinction); član odvetniške zbornice Anglije in Walesa (Gray's Inn, 1979); barrister (1979-2012); član odvetniške zbornice Severne Irske (1996); Queen's Counsel (1997); bencher pri Gray's Inn (2003); recorder pri Crown Court (2003-2012); treasurer pri United Kingdom Association for European Law (2001-2012); prispeval k European Community Law of Competition (Bellamy & Child, 3.-6. izdaja); sodnik Sodišča od 8. oktobra 2012.

Nils Wahl
Nils Wahl

Rojen leta 1961; magister prava, univerza v Stockholmu (1987); doktor pravnih znanosti, univerza v Stockholmu (1995); izredni profesor (docent) in nosilec katedre Jean Monet za evropsko pravo (1995); profesor za evropsko pravo na univerzi v Stockholmu (2001); odvetniški kandidat (1987-1989); generalni direktor izobraževalne ustanove (1993-2004); predsednik Nätverket för europarättslig forskning (švedsko združenje za študije evropskega prava) (2001-2006); član Rådet för konkurrensfrågor (svet za konkurenčno pravo) (2001-2006); sodnik na Hovrätten över Skåne och Blekinge (drugostopenjsko sodišče) (2005); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012; generalni pravobranilec na Sodišču od 28. novembra 2012.

Siniša Rodin
Siniša Rodin

Rojen leta 1963; doktor prava (univerza v Zagrebu, 1995); LL.M. (University of Michigan Law School, 1992); Fulbright Fellow in Visiting Scholar na Harvard Law School (2001/2002); asistent, nato profesor na pravni fakulteti univerze v Zagrebu (od l. 1987); predstojnik katedre Jean Monnet in nosilec katedre Jean Monnet ad personam (od l. 2011); gostujoči profesor na Cornell Law School (2012); član hrvaške komisije za ustavno reformo, predsednik delovne skupine za pristop k Uniji (2009-2010); član hrvaške pogajalske skupine za pristop Hrvaške k Uniji (2006-2011); avtor številnih strokovnih del; sodnik na Sodišču od 4. julija 2013.

François Biltgen
François Biltgen

Rojen leta 1958; maîtrise en droit (1981) in diplôme d'études appronfondies (DEA) iz prava Skupnosti z université de droit d'économie et de sciences sociales Paris II (1982); diploma z Institut d'études politiques de Paris (1982); član luksemburške odvetniške zbornice (1987-1999); član poslanske zbornice (1994-1999); član občinskega sveta mesta Esch sur Alzette (1987-1999); pomočnik župana mesta Esch sur Alzette (1997-1999); nadomestni član luksemburške delegacije pri Odboru regij Evropske unije (1994-1999); minister za delo in zaposlovanje, minister za verske skupnosti, minister za odnose s parlamentom, delegirani minister za komunikacije (1999-2004); minister za delo in zaposlovanje, minister za verske skupnosti, minister za kulturo, visoko šolstvo in raziskovanje (2004-2009); minister za pravosodje, minister za javno upravo in reformo javne uprave, minister za visoko šolstvo in raziskovanje, minister za komunikacije in medije, minister za verske skupnosti (2009-2013); sopredsednik ministrske konference v okviru bolonjskega procesa leta 2005 in 2009; sopredsednik ministrske konference Evropske vesoljske agencije (2012-2013); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2013.

Küllike Jürimäe
Küllike Jürimäe

Rojena leta 1962; diploma iz prava z univerze v Tartuju (1981-1986); namestnica državnega tožilca v Talinu (1986-1991); diploma estonske diplomatske šole (1991-1992); pravna svetovalka (1991-1993) in generalna svetovalka pri trgovinski in industrijski zbornici (1992-1993); sodnica na višjem sodišču v Talinu (1993-2004); European Master na področju človekovih pravic in demokratizacije na univerzi v Padovi in univerzi v Nottinghamu (2002-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 23. oktobra 2013; sodnica Sodišča od 23. oktobra 2013.

Maciej Szpunar
Maciej Szpunar

Rojen leta 1971; diploma iz prava z univerze v Šleziji in Collège d'Europe v Bruggeju; doktor prava (2000); habilitiran doktor pravnih znanosti (2009); profesor prava (2013); Visiting Scholar na Jesus College, Cambridge (1998), univerzi v Liègeu (1999) in Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (2003); odvetnik (2001-2008), član odbora za mednarodno zasebno pravo komisije za kodifikacijo civilnega prava pri pravosodnem ministrstvu (2001-2008); član znanstvenega sveta akademije za evropsko pravo v Trierju (od 2008); član raziskovalne skupine veljavnega zasebnega prava Skupnosti „Acquis Group" (od 2006); državni podsekretar na uradu odbora za evropsko integracijo (2008-2009), nato na ministrstvu za zunanje zadeve (2010-2013); podpredsednik znanstvenega sveta pravnega inštituta; agent poljske vlade v številnih zadevah pred sodiščema Evropske unije; vodja poljske pogajalske delegacije za Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji; član uredniškega odbora več pravnih revij; avtor številnih publikacij s področja evropskega prava in mednarodnega zasebnega prava; generalni pravobranilec na Sodišču od 23. oktobra 2013.

Constantinos Lycourgos
Constantinos Lycourgos

Rojen leta 1964; magisterij iz prava Skupnosti (1987) in doktorat iz prava univerze Panthéon-Assas (1991); predavatelj na centru za nadaljnje usposabljanje univerze Panthéon-Assas; član odvetniške zbornice Cipra (1993); posebni svetovalec ciprskega ministra za zunanje zadeve na področju evropskih zadev (1996-1999); član pogajalske skupine za pristop Cipra k Evropski uniji (1998-2003); svetovalec za pravo Unije v pravni službi Republike Ciper (1999-2002); član grško-ciprskih delegacij v pogajanjih za splošno rešitev ciprskega vprašanja (2002-2014); glavni pravnik (2002-2007), nato glavni pravni svetovalec Republike Ciper (2007-2014) in direktor oddelka pravne službe Republike Ciper za evropsko pravo (2003-2014); zastopnik ciprske vlade pred sodišči Evropske unije (2004-2014); član upravnega odbora evropske organizacije za javno pravo (Atene, Grčija) od leta 2013; sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2014.

Manuel Campos Sánchez-Bordona
Manuel Campos Sánchez-Bordona

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerz v Sevilli in Grenadi (1967-1972); tožilec pred sodišči v Palmi de Mallorci in Sevilli (1977-1982); sodnik oddelka za upravne spore pri višjem sodišču pokrajine Andaluzija, pri Audiencia Nacional in vrhovnem sodišču Kanarskih otokov (1982-1989); predsednik oddelka za upravne spore pri višjem sodišču pokrajine Kantabrija (1989-1994); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1995-1999); član upravnega odbora Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe) (2006-2014); član centralne volilne komisije (2012-2015); sodnik v upravnem oddelku španskega vrhovnega sodišča (1999-2015); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015.

Michail Vilaras
Michail Vilaras

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Atenah (1973); magister iz prava socialne varnosti z univerze Paris II, Panthéon-Sorbonne (1977); odvetnik (1974–1980); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1988–1990), nato glavni administrator v generalnem direktoratu V „Zaposlovanje, industrija, socialne zadeve“ (1990–1994); strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec in od 1999 svetovalec na grškem državnem svetu; nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti; član osrednje skupine za pripravo zakonskih predlogov v Grčiji (1996–1998); direktor pravne službe generalnega sekretariata helenske vlade (1996–1998); sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije (1998–2010, predsednik senata med letoma 2004 in 2010); član vrhovnega sveta upravnih sodišč (2011–2012); član posebnega sodišča za spore o plačah sodnikov in posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2013–2014); član posvetovalnega strokovnega odbora za kandidate za imenovanje v sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (2014–2015); član odbora, ki izda mnenje o primernosti kandidatov za opravljanje funkcije sodišča na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2012–2015); predavatelj evropskega prava na École nationale de la magistrature (1995–1996 in 2012–2015); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2015.

Eugene Regan
Eugene Regan

Rojen leta 1952; magisterij iz političnih in ekonomskih ved (1974) ter magisterij iz politične ekonomije (1975) na University College, Dublin; magisterij iz mednarodnega prava in iz primerjalnega prava na svobodni univerzi v Bruslju (1979), pridruženi barrister pri Kings Inns v Dublinu (1985), ekonomski analitik pri Irish Farmers' Association v Dublinu (1975-1976); direktor pisarne Irish Farmers' Association pri Evropski gospodarski skupnosti (1976-1979); izvršni direktor Irish Meat Exporters Association (1980-1984); politični svetovalec pri komisarju Petru Sutherlandu (1985-1988); generalni direktor družbe Agra Trading Ltd (1989-1995); barrister (1995-2005) in Senior Counsel barrister (od leta 2005); član Seanad (zgornji dom irskega parlamenta) (2007-2011); predsednik skupine odvetnikov in vodja projekta skupine „Justice" pri Inštitutu za mednarodne in evropske zadeve (od leta 1998); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2015.

Henrik Saugmandsgaard Øe
Henrik Saugmandsgaard Øe

Rojen leta 1964; diploma iz prava z univerze v Aarhusu (1991); magisterij iz evropskega prava s Collège d'Europe v Bruggeu (1993); predavatelj na univerzah v Aarhusu (1991-1993) in Københavnu (1999-2001); gostujoči profesor na univerzah v Københavnu in Aalborgu (od leta 2008); odvetnik (član danske odvetniške zbornice) (1995); strokovni sodelavec na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti (1994-1999); tožilec pri tožilstvu v Københavnu (1999-2000) in inšpektor za policijska okrožja (2004-2006); pravni svetovalec pri predstavniku danskega predsednika vlade med pogajanji za pripravo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1999-2000); vodja sekcije pri uradu za evropsko pravo (1999-2000); vodja oddelka pri uradu za evropsko pravo in pravo človekovih pravic (2000-2001) ter vodja oddelka pri uradu za stvarno in obligacijsko pravo pri ministrstvu za pravosodje (2001-2006); varuh pravic potrošnikov, ki ga je imenovala danska vlada (2006-2014); sodnik na Østre Landsret v Københavnu (2015); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015.

Michal Bobek
Michal Bobek

Rojen leta 1977; magisterij iz prava in magisterij iz mednarodnih odnosov (Karlova univerza v Pragi); diploma iz angleškega prava in iz prava Evropske unije (univerza v Cambridgeu); Magister Juris (univerza v Oxfordu, St. Edmund Hall); doktorat iz prava (Evropski univerzitetni inštitut v Firencah); študij na svobodni univerzi v Bruslju in na univerzi v Queenslandu (Avstralija); strokovni sodelavec pri predsedniku vrhovnega upravnega sodišča Češke republike (2005-2009), nato vodja oddelka za raziskave in dokumentacijo pri istem sodišču (2008-2009); imenovan za sodnika v Češki republiki (2009); predavatelj (2011-2012) in raziskovalec (2013-2016) na inštitutu za evropsko pravo in za primerjalno pravo univerze v Oxfordu; profesor na Collège d'Europe v Bruggeu (2013-2015); član komisije za pritožbe pri češki nacionalni banki (2013-2015); ad hoc sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (2013-2015); soustanovitelj in predsednik češkega združenja za evropsko in primerjalno pravo; predavatelj in gostujoči profesor na številnih univerzah v Evropi in drugod; avtor številnih publikacij s področja prava Evropske unije, človekovih pravic v Evropi, primerjalnega (javnega) prava in pravne teorije; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015.

Evgeni Tanchev
Evgeni Tanchev

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1975); doktorat iz pravnih znanosti (1979); predavatelj (1977‑1984), docent (1984‑1990) nato profesor na univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1990‑2013); dekan pravne fakultete univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1988‑1991); član zakonodajnega sveta pri narodni skupščini Bolgarije (1995‑1997); predstojnik katedre Jean Monnet na novi bolgarski univerzi (2002‑2005); predsednik pravnega sveta pri predsedniku Bolgarije (2002‑2003); sodnik (2003‑2009) nato predsednik (2009‑2012) ustavnega sodišča Bolgarije; predstojnik katedre za ustavno pravo na pravni fakulteti univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2013‑2016); član (2006‑2016) in podpredsednik Beneške komisije Sveta Evrope (2013‑2015); član ustavnega sveta pri varuhu človekovih pravic Bolgarije (2015‑2016); urednik številnih pravnih revij; avtor številnih pravnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 19. septembra 2016.

Alfredo Calot Escobar
Alfredo Calot Escobar

Rojen leta 1961; diploma iz prava z univerze v Valenciji (1979-1984); tržni analitik pri svetu gospodarskih zbornic avtonomne skupnosti Valencija (1986); pravnik lingvist na Sodišču (1986-1990); pravnik revizor na Sodišču (1990-1993); administrator v službi za medije in informacije Sodišča (1993-1995); administrator v tajništvu institucionalnega odbora Evropskega parlamenta (1995-1996); pomočnik sodnega tajnika Sodišča (1996-1999); strokovni sodelavec na Sodišču (1999-2000); vodja španskega prevajalskega oddelka na Sodišču (2000-2001); direktor, nato generalni direktor generalnega direktorata za prevajanje na Sodišču (2001-2010); sodni tajnik Sodišča od 7. oktobra 2010.

.