CURIA
rss
napredno iskanje
Način navajanja sodne prakse

Način navajanja sodne prakse Sodišča Evropske unije na podlagi ECLI (evropske identifikacijske oznake sodne prakse)

 

I. Kontekst načina navajanja sodne prakse

V okviru pobude Sveta je bila zasnovana evropska identifikacijska oznaka sodne prakse (ECLI ali European Case Law Identifier)1. Ta oznaka je namenjena nedvoumnemu navajanju nacionalne in evropske sodne prakse ter opredelitvi minimalnega sklopa enotnih metapodatkov za sodno prakso. Služi lažjemu dostopu do sodne prakse v Evropski uniji in njenemu lažjemu navajanju.

Oznaka ECLI poleg predpone „ECLI" vsebuje štiri obvezne elemente:

  • kodo države članice zadevnega sodišča ali kodo Evropske unije za njeni sodišči;
  • kratico za sodišče, ki je izdalo odločbo;
  • leto izdaje odločbe;
  • zaporedno številko, do 25 črkovno-številčnih znakov v obliki, ki jo določi vsaka država članica ali zadevno nadnacionalno sodišče. Od ločil se uporabljata samo pika („.") in dvopičje („:"), s tem slednjim pa so ločeni posamezni deli oznake ECLI.

V skladu s priporočilom Sveta, da bi moralo Sodišče Evropske unije sodelovati v sistemu evropske identifikacijske oznake sodne prakse, je Sodišče oznako ECLI dodelilo vsem odločbam, ki so jih sodišča Unije izdala od leta 1954 naprej, ter sklepnim predlogom in stališčem generalnih pravobranilcev.

Kot primer, oznaka ECLI za sodbo Sodišča z dne 12. julija 2005, Schempp (C‑403/03), ima to obliko: „EU:C:2005:446“2.

Razčlenjena je tako:

  • „EU" pomeni, da gre za odločbo sodišča Unije (če bi šlo za odločbo nacionalnega sodišča, bi bila namesto te kode navedena koda države članice sodišča);
  • „C" označuje, da je odločbo izdalo Sodišče (če bi odločbo izdalo Splošno sodišče ali Sodišče za uslužbence, bi bila kratica „T" oziroma „F");
  • „2005" označuje, da je bila odločba izdana leta 2005;
  • „446" pomeni, da gre za 446. oznako ECLI, ki je bila dodeljena za zadevno leto.

 

II. Način navajanja sodne prakse

Način navajanja sodne prakse, ki ga je sprejelo Sodišče Evropske unije, združuje oznako ECLI ter običajno ime odločbe in vpisno številko zadeve. Sodišča Unije so ga začela uporabljati postopoma v prvi polovici leta 2014, leta 2016 pa je bil med sodiščema Unije usklajen.

Ta način navajanja tako omogoča:

  • lažjo berljivost sodnih odločb, ker sklicevanja na sodno prakso vsakokrat vsebujejo potrebne elemente za nedvoumno ugotovitev, za katero odločbo gre, še toliko bolj, ker so sestavni deli referenc omenjeni ob njihovem vsakokratnem navajanju;
  • večjo jezikovno nevtralnost, ker je navedba v glavnem enaka v vseh jezikih in tako vsebuje manj elementov za prevod;
  • lažji samodejni vnos hiperpovezav na ECLI, in sicer do zadevne odločbe pa tudi do  zadevne točke te odločbe.

 

Sestavni elementi navajanja so:

sl

 

1. Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse ( „European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov ( „metadata“ ) o sodni praksi (UL 2011 C 127, str. 1). Glej tukaj.

2. Zato, da se po nepotrebnem referenca ne bi podaljšala,  je okrajšava ECLI izpuščena pri navajanju odločb Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence. 

 

.