Language of document : ECLI:EU:F:2008:135

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 4. novembra 2008

Zadeva F-87/07

Luigi Marcuccio

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Odškodninska tožba – Domnevno nedopustno ravnanje zdravstvene službe Komisije – Nedopustnost – Nespoštovanje razumnega roka za vložitev odškodninskega zahtevka“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero L. Marcuccio predlaga predvsem plačilo odškodnine za škodo, ki jo je domnevno utrpel zaradi nedopustnega ravnanja zdravstvene službe Komisije pri obravnavi treh zdravniških potrdil, ki jih je predložil poleti 2001.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo – Upoštevanje razumnega roka

(Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)

2.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Predmet – Razsodba – Očitna nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Uradniki ali uslužbenci morajo v razumnem roku instituciji predložiti vsak zahtevek, s katerim od Skupnosti zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo je mogoče pripisati Skupnosti, in to od trenutka, ko so izvedeli za položaj, zaradi katerega se pritožujejo. Razumnost roka je treba presojati glede na posebne okoliščine vsake zadeve in zlasti glede na pomen spora za zainteresirano stranko, zapletenost zadeve in ravnanje vpletenih strank.

V zvezi s tem je treba upoštevati tudi primerjavo, ki jo ponuja petletni zastaralni rok, določen v členu 46 Statuta Sodišča za tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti. Vendar petletni rok ne more biti toga in nedotakljiva meja, pod katero bi bil vsak zahtevek dopusten ne glede na čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za vložitev zahtevka pri upravi, in okoliščine zadeve.

(Glej točke od 27 do 30.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. oktober 1975, Meyer-Burckhardt proti Komisiji, 9/75, Recueil, str. 1171, točke 7, 10 in 11;

Sodišče prve stopnje: 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T-144/02, ZOdl., str. II-3381, točke 65, 66 in 71;

Sodišče za uslužbence: 1. februar 2007, Tsarnavas proti Komisiji, F-125/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točke 71, 76 in 77.

2.      V okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži uradnik, so predlogi, katerih resnični namen je, da bi sodišče Skupnosti priznalo utemeljenost nekaterih razlogov v podporo njegovi tožbi, očitno nedopustni, ker sodišče ne more dati pravnih izjav. To velja za predloge, katerih namen je, da sodišče Skupnosti ugotovi obstoj zadevnih aktov, dejstev ali ravnanj in tudi njihovo nedopustnost.

(Glej točko 36.)

Napotitev na:

Sodišče: 13. julij 1989, Jaenicke Cendoya proti Komisiji, 108/88, Recueil, str. 2711, točki 8 in 9.