Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgerichts (Nemčija) 30. oktobra 2018 – EM/TMD Friction GmbH

(Zadeva C-674/18)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EM

Tožena stranka: TMD Friction GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je na podlagi člena 3(4) Direktive Sveta 2001/23/ES1 z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov v primeru prenosa podjetja po uvedbi postopka zaradi insolventnosti nad sredstvi odsvojitelja v nacionalnem pravu, ki v primeru prenosa podjetja določa, da se člen 3(1) in (3) Direktive 2001/23/ES načeloma uporablja tudi v zvezi s pravico delavcev do starostnih, invalidskih ali družinskih dajatev na podlagi dodatnega zavarovanja v podjetju ali na medpodjetniški ravni, dopustno določiti omejitev, v skladu s katero pridobitelj ne jamči za pričakovane pravice do prejemkov, ki temeljijo na delovni dobi, ki je bila dopolnjena pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti?

2.    Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali se potrebni ukrepi, s katerimi se zavarujejo interesi delavcev v zvezi s priznanimi ali pričakovanimi pravicami do starostnih dajatev na podlagi dodatnega zavarovanja v podjetju ali na medpodjetniški ravni, iz člena 3(4)(b) Direktive 2001/23/ES v primeru prenosa podjetja po uvedbi postopka zaradi insolventnosti nad sredstvi odsvojitelja presojajo na podlagi zahtevane ravni varstva iz člena 8 Direktive 2008/94/ES2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca?

3.    Če je odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje nikalen:

Ali je treba člen 3(4)(b) Direktive 2001/23/ES razlagati tako, da so potrebni ukrepi, s katerimi se zavarujejo interesi delavcev v zvezi s priznanimi ali pričakovanimi pravicami do starostnih dajatev na podlagi dodatnega zavarovanja v podjetju ali na medpodjetniški ravni, sprejeti, če nacionalno pravo določa, da

se obveznost prihodnjega zagotavljanja starostne dajatve na podlagi dodatnega zavarovanja v podjetju ali na medpodjetniški ravni delavcem, ki jih zadeva prenos podjetja v primeru insolventnosti, načeloma prenese na pridobitelja,

pridobitelj za pričakovane pravice iz naslova poklicne pokojnine jamči v obsegu, ki se nanaša na delovno dobo, ki je bila v tem podjetju dopolnjena po uvedbi postopka zaradi insolventnosti,

na podlagi nacionalnega prava določeno združenje za jamstvo poklicnega pokojninskega zavarovanja v tem primeru ne jamči za tisti del prihodnjih pravic do pokojninskih prejemkov, ki so bile pridobljene pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, in

lahko delavec prihodnje pravice do pokojninskih prejemkov, ki so bile pridobljene pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, uveljavlja v okviru postopka zaradi insolventnosti odsvojitelja?

4.    Ali se v primeru, če nacionalno pravo v primeru prenosa podjetja določa uporabo členov 3 in 4 Direktive 2001/23/ES tudi med postopkom zaradi insolventnosti, člen 5(2)(a) Direktive 2001/23/ES uporablja za pričakovane pravice delavcev iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja v podjetju ali na medpodjetniški ravni, ki so sicer nastale že pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, vendar delavci terjatve iz naslova dajatev pridobijo šele ob nastopu zavarovalnega primera, torej šele pozneje?

5.    Če je odgovor na drugo ali četrto vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali minimalna raven varstva, ki jo morajo zagotoviti države članice na podlagi člena 8 Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, zajema tudi obveznost zavarovanja pričakovanih pravic, ki ob uvedbi postopka zaradi insolventnosti na podlagi nacionalnega prava na podlagi zakona še niso bile pridobljene in ki se tudi sicer na podlagi zakona pridobijo samo zato, ker prenehanje delovnega razmerja ni povezano z insolventnostjo?

6.    Če je odgovor na peto vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Pod katerimi pogoji je mogoče izgube, ki so nastale nekdanjemu delavcu v okviru prejemkov iz naslova poklicnega pokojninskega zavarovanja zaradi insolventnosti delodajalca, šteti za očitno nesorazmerne in s tem države članice zavezati k zagotovitvi minimalnega varstva na podlagi člena 8 Direktive 2008/94/ES, čeprav bo delavec prejel najmanj polovico prejemkov iz naslova pridobljenih pokojninskih pravic?

7.    Če je odgovor na peto vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali se varstvo pričakovanih pravic delavcev na podlagi členov 3(4)(b) ali 5(2)(a) Direktive 2001/23/ES – ki je enakovredno varstvu iz člena 8 Direktive 2008/94/ES – zagotavlja, tudi če ta obveznost ne izhaja iz nacionalnega prava, temveč zgolj iz neposredne uporabe člena 8 Direktive 2008/94/ES?

8.    Če je odgovor na sedmo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali ima člen 8 Direktive 2008/94/ES neposredni učinek, tako da se lahko posamezni delavec nanj sklicuje pred nacionalnimi sodišči, tudi če delavec sicer prejme vsaj polovico dajatev, ki izhajajo iz pridobljenih pokojninskih pravic, izgube, ki so mu nastale zaradi insolventnosti delodajalca, pa je treba kljub temu šteti za nesorazmerne?

9.    Če je odgovor na osmo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali je ustanova zasebnega prava, ki jo je država članica – kar je za delodajalce obvezno – določila kot združenje za jamstvo poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki je predmet državnega nadzora finančnih storitev in ki na podlagi javnega prava od delodajalcev pobira prispevke za zavarovanje in lahko kot organ z upravnim aktom določi pogoje za izvršbo, javni organ države članice?

____________

1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98.

2 UL L 283, 2008, str. 36.