SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 15. februarja 2011
Zadeva F‑76/09
AH
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Socialna varnost – Člena 72 in 76a Kadrovskih predpisov – Splošni izvedbeni predpisi – Potreba po pomoči in postrežbi – Preživeli zakonec upokojenega uradnika – Zavrnitev prošnje za kritje celotnih stroškov za bolničarja in za dodelitev finančne pomoči – Prepozna tožba – Nedopustnost“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero AH predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije kot organa, pristojnega za imenovanja, z dne 22. junija 2009 o zavrnitvi njegove prošnje, naj se mu v celoti povrnejo stroški za nego na domu.
Odločitev: Tožba se zavrže kot nedopustna. AH nosi vse stroške.
Povzetek
1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti
(Statut Sodišča, člen 19(3) in Priloga I, člen 7(1) in (3); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Roki – Narava javnega reda
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Pojem
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
1. Na podlagi člena 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge in dejanske in pravne trditve. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotavljanje pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost tožbe potrebno, da so bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta temelji, koherentno in razumljivo razvidne iz besedila same tožbe.
To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če navedeno sodišče ne odloči drugače.
Člen 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča, ki se uporablja za postopek pred Sodiščem za uslužbence v skladu s členom 7(1) Priloge I k istemu statutu, določa, da mora stranke, ki niso države članice, institucije Unije, države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in Nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), naveden v tem sporazumu, zastopati odvetnik. Glavna vloga odvetnika kot pomočnika sodišču je omogočiti prav to, da so predlogi tožbe podprti z dovolj razumljivimi in doslednimi pravnimi utemeljitvami prav zato, ker pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog.
Ker v njej nista navedena noben razlog ali trditev v podporo razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe, navedena pa ni niti določba Kadrovskih predpisov, na kateri temelji, tožba očitno ne izpolnjuje minimalnih zahtev v zvezi z jasnostjo in natančnostjo, ki toženi stranki omogoča pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o navedenem predlogu odloči.
(Glej točke od 29 do 33.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 28. april 1993, De Hoe proti Komisiji, T‑85/92, točka 20; 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T‑154/98, točka 42; 15. junij 1999, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, T‑277/97, točka 29;
Sodišče za uslužbence: 26. junij 2008, Nijs proti Računskemu sodišču, F‑1/08, točka 25.
2. Trimesečni rok za vložitev pritožbe zoper akt, ki posega v položaj, in trimesečni rok za vložitev tožbe zoper pisno odločbo ali zoper zavrnitev pritožbe zaradi molka organa, določena v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov, sta procesni predpostavki in nista prepuščena izbiri strank in sodišča, saj sta bila vzpostavljena zato, da se zagotovita jasnost in varnost pravnih položajev. Treba je šteti, da se navedena roka vedno uporabljata za vsako izpodbijanje akta, predloženega v nadzor sodišču Unije, ne glede na njegovo naravo.
(Glej točko 35.)
Napotitev na:
Sodišče: 4. februar 1987, Cladakis proti Komisiji, 276/85, točka 11;
Sodišče prve stopnje: 17. oktober 1991, Offermann proti Parlamentu, T‑129/89, točki 31 in 34; 8. marec 2006, Lantzoni proti Sodišču, T‑289/04, točki 40 in 41.