Združene zadeve od C‑105/15 P do C‑109/15 P
Konstantinos Mallis in drugi
proti
Evropski komisijiinEvropski centralni banki (ECB)
„Pritožba – Program pomoči za stabilnost Republike Ciper – Izjava Euroskupine v zvezi z, med drugim, prestrukturiranjem bančnega sektorja na Cipru – Ničnostna tožba“
Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2016
1. Pritožba – Razlogi – Zgolj ponovitev razlogov in trditev, predstavljenih pred Splošnim sodiščem – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost – Izpodbijanje razlage oziroma uporabe prava Unije s strani Splošnega sodišča – Dopustnost
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člena 168(1)(d) in 169(2))
2. Pritožba – Razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča – Dopustnost – Pogoji
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člena 36 in 53, prvi odstavek)
3. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Izjava Evroskupine, s katero se Komisiji in Evropski centralni banki dovoli začetek pogajanj z državo članico glede programa za makroekonomsko prilagoditev – Izključitev
(člena 137 in 263(1) PDEU; Protokol št. 14, priložen Pogodbama EU in DEU, člen 1; Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost)
4. Ničnostna tožba – Status tožene stranke – Evroskupina – Neobstoj statusa organa, urada ali agencije Unije
(člen 16(6) DEU; člena 137 in 263(1) PDEU; Protokol št. 14, priložen Pogodbama EU in DEU; Sklep Sveta 2009/937, Priloga)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 32 do 36.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 45.)
3. Ničnostno tožbo je mogoče vložiti zoper vse akte, ki jih sprejmejo institucije Unije, ne glede na vrsto ali obliko, ki povzročijo zavezujoče pravne učinke, ki lahko posežejo v interese tožeče stranke, tako da bistveno spremenijo njen pravni položaj.
To pa ne velja v primeru izjave Euroskupine z dne 25. marca 2013, ki se nanaša zlasti na prestrukturiranje bančnega sektorja na Cipru. Komisija in Evropska centralna banka sta bili namreč v skladu s členom 13(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) s strani sveta guvernerjev EMS zadolženi za pogajanja z organi države članice o programu za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je treba določiti v memorandumu o soglasju. V zvezi s tem vloga Komisije in Banke, kakor je bila opredeljena s členom 1 Protokola št. 14 o Euroskupini, ne more biti večja od vloge, ki jo imata ti instituciji na podlagi Pogodbe o EMS. S Pogodbo o EMS so Komisiji in Banki sicer zaupane nekatere naloge, povezane z izvajanjem ciljev te pogodbe, vendar te naloge, ki so poverjene Komisiji in Banki v okviru Pogodbe o EMS, prvič, ne zajemajo nobene lastne pristojnosti za odločanje in so, drugič, dejavnosti, ki jih ti dve instituciji opravljata na podlagi te pogodbe, povezane le z EMS.
Poleg tega okoliščina, da Komisija in Banka sodelujeta na sestankih Euroskupine, ne spreminja narave njenih izjav in ne more voditi do ugotovitve, da je sporna izjava izraz pristojnosti za odločanje teh dveh institucij Unije. Poleg tega navedena izjava Evroskupine ne vsebuje nobenega elementa, ki bi kazal na to, da odločba Komisije in Banke na škodo zadevne države članice ustvarja zakonsko obveznost izvajanja ukrepov, ki jih vsebuje. Namen te popolnoma informativne izjave je obvestiti javnost o obstoju političnega soglasja med Euroskupino in organi zadevne države članice, ki izraža skupno voljo, da se opravijo pogajanja v skladu z navedeno izjavo.
(Glej točke od 51 do 53 in od 57 do 59.)
4. Ne le to, da se v besedilu Protokola št. 14 o Euroskupini, priloženem PDEU, uporablja izraz „neuradno“, ampak tudi to, da Euroskupina ni navedena med različnimi sestavami Sveta, naštetimi v Prilogi I k Poslovniku Sveta, sprejetega s Sklepom 2009/937, katerih seznam je v členu 16(6) PEU, zato Euroskupine, določene v členu 137 PDEU, ni mogoče enačiti niti s sestavo Sveta niti jo opredeliti kot organ, urad ali agencijo Unije v smislu člena 263 PDEU.
(Glej točko 61.)