SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 8. februarja 2012

Zadeva F‑11/11

Vincent Bouillez in drugi

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2010 – Zavrnitev napredovanja – Primerjalna ocena uspešnosti uradnikov iz funkcionalne skupine AST glede na njihove karierne tokove – Obveznost institucije, da ne uporabi protipravne določbe o izvajanju Kadrovskih predpisov“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo EASE v skladu z njenim členom 106a, s katero tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločb, s katerimi je Svet zavrnil njihova napredovanja v višji naziv v napredovalnem obdobju 2010.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Svet nosi svoje stroške in stroške tožečih strank.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Pritožba kandidata, ki ni napredoval – Zavrnilna odločba – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 25 in 45)

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Pravila za izvajanje – Uradniki iz funkcionalne skupine AST – Ločen preizkus glede na karierni tok

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45; Priloga XIII, člen 10)

3.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Elementi, ki se lahko upoštevajo – Raven odgovornosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

4.      Uradniki – Kadrovski predpisi – Splošne izvedbene določbe – Pristojnost institucij – Meje – Protipravno odstopanje od nadrejenih določb – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 110)

1.      Čeprav organu, pristojnemu za imenovanja, ni treba obrazložiti odločb o napredovanju v zvezi z uradniki, ki niso napredovali, pa mora nasprotno obrazložiti odločbo o zavrnitvi pritožbe uradnika, ki ni napredoval.

V tem okviru se zadostnost obrazložitve presoja glede na dejanske in pravne okoliščine, v katerih je bil sprejet izpodbijani akt. V skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov, na podlagi katerega se odloči o napredovanju, je dovolj, da se obrazložitev odločbe o zavrnitvi pritožbe navezuje na uporabo zakonskih in kadrovskih pogojev za napredovanje v posameznem položaju uradnika.

Poleg tega pri obrazložitvi odločbe, sprejete v postopku, ki vpliva na veliko uradnikov ali uslužbencev, od organa, pristojnega za imenovanja, ni mogoče zahtevati, naj svojo odločitev v odločbi o zavrnitvi pritožbe obrazloži tako, da preseže očitke iz navedene pritožbe, s tem da med drugim pojasni, zakaj je bil posamezni uradnik, ki je napredoval, uspešnejši od uradnika, ki je vložil pritožbo.

(Glej točke od 21 do 23.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 2. junij 2005, Strohm proti Komisiji, T‑177/03, točka 54;

Sodišče za uslužbence: 10. november 2011, Merhzaoui proti Svetu, F‑18/09, točka 60; 10. november 2011, Juvyns proti Svetu, F‑20/09, točka 70.

2.      Člen 10 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom v zvezi z uradniki iz funkcionalne skupine AST za določitev števila prostih delovnih mest v vsakem nazivu določa multiplikatorje enakovrednosti, ki se razlikujejo glede na karierne tokove. Ker mora uprava upoštevati te multiplikatorje, organ, pristojen za imenovanja, upravičeno opravi ločene primerjalne ocene uspešnosti uradnikov iz funkcionalne skupine AST glede na karierne tokove.

Pri tem za potrebe napredovalnega obdobja primerjava delovne uspešnosti uradnikov iz funkcionalne skupine AST po kariernih tokovih ni v nasprotju s členom 45 Kadrovskih predpisov, ker člen 10 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom kot lex specialis odstopa od splošnih določb Kadrovskih predpisov.

(Glej točke 31, 32 in 34.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Juvyns proti Svetu, točki 42 in 43.

3.      Iz določb člena 45(1) Kadrovskih predpisov je razvidno, da je raven odgovornosti uradnikov, ki lahko napredujejo, eden od treh upoštevnih elementov, ki jih mora uprava predvsem upoštevati pri primerjalni analizi uspešnosti uradnikov, ki lahko napredujejo.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. maj 2010, Bouillez in drugi proti Svetu, F‑53/08, točka 52.

4.      Čeprav morajo institucije z odločbami sprejeti pravila za izvajanje postopka, uvedenega s Kadrovskimi predpisi, zlasti kadar je sprejetje teh izvedbenih določb izrecno predvideno v Kadrovskih predpisih, te odločbe ne morejo zakonito določati pravil, ki bi odstopala od hierarhično nadrejenih določb, kot so splošna pravna načela ali določbe Kadrovskih predpisov.

V zvezi s tem v primeru, da splošna odločba, ki jo sprejme institucija, protipravno odstopa od nadrejenih določb, ta institucija ne sme uporabiti te splošne odločbe. To zlasti velja, ko mora institucija odločiti o posameznem položaju uradnika in obstaja splošna izvedbena določba, ki je v nasprotju z nadrejenim pravilom: institucija mora odločiti o posameznem položaju uradnika, tako da ne uporabi protipravne splošne izvedbene določbe.

Kar zadeva splošno izvedbeno določbo, ki poklicno napredovanje uradnika iz funkcionalne skupine AST, ki je bil na podlagi člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom potrjen za dejansko opravljanje nalog asistenta, ki jih institucija v nasprotju s členom 7(1) Kadrovskih predpisov pridržuje za določeno kategorijo uradnikov iz funkcionalne skupine AST, in ker poleg tega torej tak pogoj ni določen v členu 45 Kadrovskih predpisov, institucija tako ne uporabi napačno prava, če upošteva nadrejene določbe Kadrovskih predpisov, tako da ne uporabi te protipravne splošne izvedbene določbe.

(Glej točke 45, 46, 50 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. april 2011, El Dridi, C‑61/11 PPU, točka 61;

Sodišče prve stopnje: 20. november 2007, Ianniello proti Komisiji, T‑308/04, točka 38.