Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský súd v Prešove (Slovaška) 25. junija 2019 – LH/PROFI CREDIT Slovakia, s.r.o.

(Zadeva C-485/19)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Krajský súd v Prešove

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: LH

Tožena stranka: PROFI CREDIT Slovakia, s.r.o.

Vprašanja za predhodno odločanje

A.

Ali je treba člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: člen 47 Listine) in implicitno pravico potrošnika do učinkovitega pravnega sredstva razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji – iz člena 107(2) Občianský zákonník (slovaški civilni zakonik) o zastaranju pravice potrošnika v objektivnem zastaralnem roku treh let – po kateri pravica potrošnika do povračila zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja zastara, tudi če potrošnik sam ni zmožen presojati nepoštenega pogodbenega pogoja, in ta zastaralni rok teče, tudi če se potrošnik ne zaveda, da je pogoj nepošten?

Če je zakonska ureditev zastaranja pravice potrošnika v objektivnem roku treh let kljub neozaveščenosti potrošnika skladna s členom 47 Listine in z načelom učinkovitosti, predložitveno sodišče sprašuje:

Ali člen 47 Listine in načelo učinkovitosti nasprotujeta nacionalni praksi, po kateri je dokazno breme na strani potrošnika, ki mora na sodišču dokazati, da so bile osebe, ki so delovale za kreditodajalca, seznanjene z dejstvom, da kreditodajalec krši pravice potrošnika, in sicer v obravnavani zadevi z dejstvom, da kreditodajalec s tem, da ni navedel točne efektivne obrestne mere (EOM), krši zakonski predpis, in dokazati, da je seznanjen z dejstvom, da je v tem primeru posojilo brez obresti in da to, da je kreditodajalec prejel plačilo obresti, pomeni neupravičeno obogatitev?

Če je odgovor na vprašanje v oddelku A, točka II, nikalen, komu izmed upraviteljev, družbenikov in komercialnih zastopnikov kreditodajalca mora potrošnik dokazati seznanjenost iz vprašanja v oddelku A, točka II?

Če je odgovor na vprašanje v oddelku A, točka II, nikalen, kolikšna stopnja seznanjenosti zadostuje za dosego cilja, namreč dokazati naklep ponudnika v zvezi s kršitvijo zadevne zakonodaje na finančnem trgu?

B.

Ali učinki direktiv in upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije v zadevah Rasmussen, C-441/14, EU:C:2016:278; Pfeiffer, od C-397/01 do C-403/01, EU:C:2004:584, točki 113 in 114; Kücükdeveci, C-555/07, EU:C:2010:21, točka 48; Impact, C-268/06, EU:C:2008:223, točka 100; Dominguez, C-282/10, točki 25 in 27, in Association de médiation sociale, C-176/12, EU:C:2014:2, točka 38, nasprotujejo nacionalni praksi, na podlagi katere je nacionalno sodišče prišlo do zaključka glede razlage, skladne s pravom EU, brez uporabe metod razlage in brez ustrezne obrazložitve?

Ali je v primeru, da sodišče po uporabi metod razlage, kot so zlasti teleološka razlaga, avtentična razlaga, zgodovinska razlaga, sistematična razlaga, logična razlaga (metoda a contrario, metoda reductio ad absurdum), in po uporabi nacionalnega pravnega reda v celoti, da se doseže cilj iz člena 10(2)(h) in (i) Direktive 2008/481 (v nadaljevanju: Direktiva), pride do zaključka, da razlaga, skladna s pravom EU, usmerja v položaj contra legem, mogoče priznati – na primer s primerjavo z razmerji pri diskriminaciji ali varstvu zaposlenih – neposreden učinek zgoraj navedene določbe direktive za namen varstva podjetnikov v razmerju do potrošnikov v kreditnih razmerjih in prenehati uporabljati zakonsko določbo, ki ni skladna s pravom EU?

____________

1     Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).