Language of document : ECLI:EU:F:2007:157

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 11. septembra 2007

Zadeva F-12/07

Elizabeth O’Connor

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Drugi uslužbenci – Zaporedne pogodbe začasnega, pomožnega in pogodbenega uslužbenca – Najdaljše obdobje za dodelitev nadomestila za brezposelnost – Dopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero E. O’Connor predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 5. aprila 2006 o določitvi 11 mesecev in 25 dni za najdaljše obdobje, v katerem se ji dodeljuje nadomestilo za brezposelnost.

Odločitev: Tožba se delno zavrže kot očitno nedopustna in delno zavrne kot očitno neutemeljena. Komisija nosi vse stroške, vključno s stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v okviru vloge za pravno pomoč.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni in pogodbeni uslužbenci – Nadomestilo za brezposelnost – Najdaljše obdobje za izplačilo

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 28a(4), 70 in 96(4))

2.      Postopek – Stroški – Delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena tožba

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 87(3), prvi pododstavek, in 94(3))

1.      Določbe členov 28a(4) in 96(4) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, v katerih je določeno najdaljše obdobje, v katerem lahko nekdanji začasni uslužbenec in nekdanji pogodbeni uslužbenec od Skupnosti prejemata nadomestilo za brezposelnost, se ne uporabljajo za nekdanjega pomožnega uslužbenca, ki ga institucija, v kateri je zaposlen, v skladu s členom 70 navedenih pogojev vključi v obvezni nacionalni sistem socialne varnosti in torej lahko prejema nadomestilo za brezposelnost samo iz tega sistema. Določbe členov 28a(4) in 96(4) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev torej instituciji ne nalagajo, da za določitev najdaljšega obdobja za izplačilo nadomestila za brezposelnost Skupnosti upošteva obdobja, v katerih je bil uslužbenec zaposlen kot pomožni uslužbenec.

(Glej točko 20.)

2.      Če je Sodišče prve stopnje zavrnilo vlogo za pravno pomoč, k čemur so ga zavezovale določbe člena 94(3) Poslovnika Sodišča prve stopnje, saj se je tožba zdela očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, je treba v postopku v glavni stvari vseeno uporabiti določbe člena 87(3), prvi pododstavek, Poslovnika in izjemoma upravi poleg njenih stroškov naložiti tudi vse stroške tožeče stranke, skupaj s stroški, ki jih je ta morda priglasila v okviru vloge za pravno pomoč, ob upoštevanju ekonomskega položaja tožeče stranke in okoliščine, da je bila v obravnavanem primeru sporna odločba brez pojasnil v nasprotju s prejšnjimi navedbami pristojne službe.

(Glej točki 32 in 33.)