SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 14. septembra 2010

Zadeva F‑85/09

Francisco Rossi Ferreras

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevalno obdobje 2001/2002 – Karierno ocenjevalno poročilo – Izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti – Posledice umika akta – Določitev ciljev“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero F. Rossi Ferreras predlaga razglasitev ničnosti svojega kariernega ocenjevalnega poročila „za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002“.

Odločitev: Tožba tožeče stranke se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Posledice razglasitve ničnosti akta, s katerim se konča upravni postopek

(člen 233 ES)

2.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Priprava

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Sistem, ki ga je vzpostavila Komisija – Prehod med starim in novim sistemom

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

5.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Sprememba presoj na podlagi prejšnje ocene – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Če sodišče Unije razglasi ničnost akta, s katerim se konča upravni postopek, ki vključuje različne faze, to ne povzroči nujno razveljavitve celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, ne glede na vsebinske ali postopkovne razloge, upoštevane v sodbi o razglasitvi ničnosti.

(Glej točko 49.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. oktober 1998, Industrie des poudres sphériques proti Svetu, T‑2/95, Recueil, str. II‑3939, točka 91;

Sodišče za uslužbence: 25. april 2007, Lebedef-Caponi proti Komisiji, F‑50/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑109 in II‑A‑1‑597, točka 37; 22. oktober 2008, Tzirani proti Komisiji, F‑46/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑323 in II‑A‑1‑1773, točka 53.

2.      Če je bil osnutek kariernega ocenjevalnega poročila pripravljen nepravilno, ker ocenjevalec ni predhodno opravil potrebnega razgovora, je ta nepravilnost učinkovito popravljena, če je po sestavi navedenega poročila, toda pred njegovo dokončnostjo organiziran uradni razgovor z ocenjevalcem ali s potrjevalcem, med katerim lahko zadevna oseba uveljavlja svoja stališča.

(Glej točki 53 in 54.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑411 in II‑1865, točke od 159 do 161.

3.      Iz člena 4(1) in člena 7(1) splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da se ocena uspešnosti uradnikov v obdobju 2001/2002 izvede kljub neobstoju predhodne določitve ciljev. Vendar ta neobstoj ne izključuje, da so nadrejeni uradniku dodelili natančno določene naloge.

V teh okoliščinah nič ne nasprotuje temu, da ocenjevalec v kariernem ocenjevalnem poročilu za referenčno obdobje navede, da uradnik ni dosegel svojih ciljev, če to drži, če so bile njegove naloge opredeljene v opisu delovnega mesta, s katerim je bil seznanjen.

Veljavnosti takega poročila ni mogoče ovreči s trditvijo, da naloge, ki so bile dodeljene uradniku, niso dovolj natančne, da bi ta lahko natančno ugotovil, kako jih mora izpolnjevati. V takem primeru bi namreč moral od svojih nadrejenih zahtevati potrebna pojasnila in nasvete.

(Glej točke od 55 do 57.)

4.      Institucije Unije imajo široko diskrecijsko pravico za oceno dela svojih uradnikov. Zato so vrednostne sodbe o uradnikih v kariernih ocenjevalnih poročilih izključene iz sodnega nadzora, ki se izvaja samo v zvezi z morebitnimi postopkovnimi nepravilnostmi, očitno napačno ugotovljenim dejanskim stanjem pri presojah uprave in morebitno zlorabo pooblastil.

(Glej točko 72.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. september 2007, Combescot proti Komisiji, T‑249/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑181 in II‑A‑1‑1219, točka 78.

5.      Uprava mora zadostno in podrobno obrazložiti vsako karierno ocenjevalno poročilo, tako da lahko zadevna oseba oblikuje pripombe na to obrazložitev, pri čemer je upoštevanje teh zahtev še toliko bolj pomembno, kadar ocena vključuje nazadovanje v primerjavi s prejšnjo oceno.

Vendar se lahko storitve uradnika od enega referenčnega obdobja do drugega razlikujejo, zato je nujno, da med zaporednimi kariernimi ocenjevalnimi poročili obstaja dovolj velik razmak, da bi za ocenjevalca in potrjevalca veljala posebna obveznost obrazložitve.

(Glej točki 79 in 81.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T‑187/01, RecFP, str. I‑A‑81 in II‑389, točka 27 in navedena sodna praksa; 25. oktober 2005, Micha proti Komisiji, T‑50/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑339 in II‑1499, točka 36;

Sodišče za uslužbence: 15. marec 2007, Sanchez Ferriz proti Komisiji, F‑111/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑71 in II‑A‑1‑425, točka 65; 10. november 2009, N proti Parlamentu, F‑93/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑433 in II‑A‑1‑2339, točka 86.