Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bucureşti (Romunija) 22. maja 2019 – AX/Statul Român – Ministerul Finanţelor Publice

(Zadeva C-397/19)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Bucureşti

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: AX

Tožena stranka: Statul Român – Ministerul Finanţelor Publice

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba mehanizem za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 20061 , šteti za akt, ki ga je sprejela institucija Unije, v smislu člena 267 PDEU, tako da je lahko predmet razlage Sodišča Evropske unije?

2.    Ali je mehanizem za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006, sestavni del Pogodbe o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, ki jo je Romunija 25. aprila 2005 podpisala v Luxembourgu, ter ga je treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju te pogodbe? Ali so zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru navedenega mehanizma, za Romunijo zavezujoče in, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali mora nacionalno sodišče, pristojno za uporabo določb prava Unije, v okviru svojih pristojnosti zagotoviti uporabo navedenih predpisov in, če je to primerno, po uradni dolžnosti zavrniti uporabo določb nacionalnega prava, ki so v nasprotju z zahtevami iz poročil, pripravljenih v okviru tega mehanizma?

3.    Ali je treba člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji razlagati tako, da obveznost Romunije, da spoštuje zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006, izhaja iz obveznosti države članice, da spoštuje načela pravne države?

4.    Ali člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, zlasti pa obveznost spoštovanja vrednot pravne države, nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 96(3)(a) zakona št. 303/2004 o statusu sodnikov in tožilcev, ki sodno napako skopo in abstraktno opredeljuje kot opravljanje procesnih dejanj, ki so v očitnem nasprotju s pravili materialnega in postopkovnega prava, pri tem pa ne opredeljuje narave kršenih zakonskih predpisov, stvarnega in časovnega področja uporabe teh predpisov v postopku, podrobnih pravil, rokov in postopkov za ugotavljanje kršitve pravnih pravil ter organa, pristojnega za ugotavljanje kršitve teh zakonskih predpisov, s čimer vzpostavlja možnost za izvajanje posrednega pritiska na sodnike in tožilce?

5.    Ali člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, zlasti pa obveznost spoštovanja vrednot pravne države, nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 96(3)(b) zakona št. 303/2004 o statusu sodnikov in tožilcev, ki sodno napako opredeljuje kot razglasitev pravnomočne sodbe, ki je v očitnem nasprotju z zakonom ali v nasprotju z dejanskim položajem, ugotovljenim na podlagi dokazov, pridobljenih v postopku, pri tem pa ne določa postopka za ugotavljanje navedenega nasprotja in konkretno ne opredeljuje pomena takšnega nasprotja med sodno odločbo ter veljavnimi zakonskimi predpisi in dejanskim položajem, zaradi česar se vzpostavlja možnost za ohromitev dejavnosti sodnikov in tožilcev, povezanih z razlago zakonov in presojo dokazov?

6.    Ali člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, zlasti pa obveznost spoštovanja vrednot pravne države, nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 96(3) zakona št. 303/2004 o statusu sodnikov in tožilcev, v skladu s katero se civilna odškodninska odgovornost sodnika ali tožilca v razmerju do države prizna le na podlagi njene lastne ocene in, če je to primerno, na podlagi posvetovalnega mnenja pravosodne inšpekcije glede tega, ali je sodnik oziroma tožilec vsebinsko napako storil namerno ali iz hude malomarnosti, pri čemer pa sodnik oziroma tožilec nima možnosti, da bi v celoti uveljavljal pravico do obrambe, zaradi česar se vzpostavlja možnost za samovoljno uvedbo in zaključek postopka za priznanje materialne odgovornosti sodnika oziroma tožilca v razmerju do države?

7.    Ali člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti pa obveznost spoštovanja vrednot pravne države, nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 539(2), zadnji stavek, v povezavi s členom 541(2) in (3) zakonika o kazenskem postopku, ki toženi stranki za nedoločen čas in posredno dopušča uporabo izrednega pravnega sredstva sui generis zoper pravnomočno sodno odločbo v zvezi z zakonitostjo pripora v primeru, da se obdolžencu izreče oprostilna sodba, pri čemer lahko o tem pravnem sredstvu odloča le civilno sodišče, če kazensko sodišče v svoji sodbi ni ugotovilo nezakonitosti pripora, kar je v nasprotju z načeli predvidljivosti in dostopnosti pravnega pravila, specializacije sodišča in pravne varnosti?

____________

1 Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL L 354, 2006, str. 56).