Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Hamburg (Nemčija) 30. avgusta 2019 – EU/PE Digital GmbH

(Zadeva C-641/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EU

Tožena stranka: PE Digital GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 14(3) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011¹ ob upoštevanju njene uvodne izjave 50 razlagati tako, da je treba „znesek, ki je sorazmeren s storitvami, opravljenimi do trenutka, ko je potrošnik trgovca obvestil, da uveljavlja navedeno pravico, v primerjavi s celotnim obsegom pogodbe“, ki ga mora plačati potrošnik, pri pogodbi, katere predmet ni enotna storitev, ampak storitev, sestavljena iz več delnih storitev, izračunati zgolj na način pro rata temporis, če potrošnik za storitev sicer plačuje na način pro rata temporis, vendar se delne storitve opravijo različno hitro?

Ali je treba člen 14(3) Direktive 2011/83 razlagati tako, da je treba „znesek, ki je sorazmeren s storitvami, opravljenimi do trenutka, ko je potrošnik trgovca obvestil, da uveljavlja navedeno pravico, v primerjavi s celotnim obsegom pogodbe“, ki ga mora plačati potrošnik, izračunati zgolj na način pro rata temporis tudi v primeru, če se neka (delna) storitev sicer opravlja stalno, vendar ima na začetku pogodbenega razmerja večjo ali manjšo vrednost za potrošnika?

Ali je treba člen 2, točka 11, Direktive 2011/83 in člen 2, točka 1, Direktive (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019² razlagati tako, da so lahko „digitalna vsebina“ v smislu člena 2, točka 11, Direktive 2011/83 in člena 2, točka 1, Direktive 2019/770 tudi datoteke, ki se dobavijo kot delna storitev v okviru storitve, ki je bila opravljena zlasti kot „digitalna storitev“ v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2019/770, kar pomeni, da bi lahko trgovec na podlagi člena 16(m) Direktive 2011/83 glede te delne storitve ugovarjal pravici do odstopa od pogodbe, potrošnik pa bi lahko, če trgovcu to ne bi uspelo, v celoti odstopil od pogodbe in mu zaradi člena 14(4)(b)(ii) Direktive 2011/83 za to delno storitev ne bi bilo treba plačati odškodnine?

Ali je treba člen 14(3) Direktive 2011/83 ob upoštevanju njene uvodne izjave 50 razlagati tako, da je skupna pogodbeno dogovorjena cena storitve „pretirana“ v smislu člena 14(3), tretji stavek, Direktive 2011/83, če je precej višja od skupne cene, ki jo je isti trgovec za vsebinsko enako storitev, za enako obdobje in tudi sicer pod enakimi okvirnimi pogoji dogovoril z drugim potrošnikom?

____________

¹     Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 304, str. 64)

²     Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL 2019, L 136, str. 1).