Language of document :

Pritožba, ki jo je RFA International, LP vložila 25. januarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. novembra 2018 v zadevi T-113/15, RFA International/Komisija

(Zadeva C-56/19 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: RFA International, LP (zastopniki: B. Evtimov, адвокат, M. Krestiyanova, avocate, D. O'Keeffe, Solicitor, N. Tuominen, E. Borovikov, avocats)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

izpodbijano sodbo razveljavi;

dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje;

podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je omejena na izpodbijanje ugotovitev Splošnega sodišča v zvezi z drugim tožbenim razlogom pritožnice na prvi stopnji.

Splošno sodišče je pri svojih ugotovitvah naredilo napako pri pravni razlagi člena 11(9) in (10) osnovne uredbe1 in pri preširoki opredelitvi dopustnega obsega diskrecijske pravice Komisije pri presoji kompleksnih položajev v skladu s temi določbami. Pritožnica Sodišču s spoštovanjem predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo iz naslednjih razlogov.

Splošno sodišče je v zvezi z razlago osnovne uredbe naredilo dve napaki pri uporabi prava.

Prvič, Splošno sodišče je napačno razlagalo člen 11(9) osnovne uredbe. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe Komisija pri vseh preiskavah, povezanih z ustreznim pregledom, pod pogojem, da se okoliščine ne spremenijo, uporabi isto metodologijo kakor pri preiskavi, na osnovi katere je bila dajatev določena, in sicer ob ustreznem upoštevanju člena 2 te uredbe. Komisija pa pri presoji, ali so protidampinške dajatve vplivale na cene nadaljnje prodaje, tega ni storila glede na cene nadaljnje prodaje, ugotovljene v preiskavi, po kateri je bila sprejeta prvotna uredba, temveč glede na takratne stroške proizvodnje v Rusiji. To pomeni spremembo metodologije v smislu člena 11(9) osnovne uredbe. Komisija je navedla, da so se okoliščine bistveno spremenile od prvotne preiskave in natančneje, da so se stroški proizvodnje ruskih izvoznikov povečali za približno 100 %. Vendar pa je povečanje stroškov že bilo prisotno in poznano v obdobjih preiskave, povezane z ustreznimi vračili denarja, med letoma 2008 in 2010.

Drugič, Splošno sodišče je s tem, da je uporabilo napačno pravno merilo, napačno razlagalo člen 11(10) osnovne uredbe. S pravnim merilom, ki ga je oblikovalo Splošno sodišče, se zahteva, da je mogoče vključitev protidampinških dajatev v izvozne cene dokazati le s podatkih o cenah DDP2 in s tem, da v novo ceno niso bile vključene le protidampinške dajatve, temveč tudi celota vseh nastalih stroškov proizvodnje. Niti člen 11(10) osnovne uredbe niti Obvestilo Komisije o vračilu protidampinških dajatev3 ne vsebuje take zahteve.

Nazadnje, Splošno sodišče je vsebinsko zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da:

so se povečanja stroškov proizvodnje pojavila šele med prvim in drugim obdobjem preiskave, povezane z ustreznim vračilom denarja, zaradi česar so pomenila spremembo okoliščin, ki utemeljuje spremembo metodologije. Komisija naj bi dejansko vedela za ta povečanja stroškov že v obdobju prvotne preiskave in v obdobju preiskav, povezanih z ustreznimi vračili denarja, med letoma 2008 in 2010.

je bila sprememba metodologije upravičena, da se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji in da se izogne diskriminatornemu obravnavanju gospodarskih subjektov, za katere bi se uporabili isti ukrepi. Dejansko bi vsi ruski proizvajalci utrpeli ista povečanja stroškov.

____________

1 Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51).

2 „Dobavljeno ocarinjeno“.

3 UL 2014, C 164, str. 9.