Language of document :

Pritožba, ki jo je Association européenne du charbon et du lignite (Euracoal) vložilo 22. februarja 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. decembra 2018 v zadevi T-739/17, Association européenne du charbon et du lignite (Euracoal) in drugi/Evropska komisija

(Zadeva C-172/19 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Association européenne du charbon et du lignite (Euracoal) (zastopnika: W. Spieth in N. Hellermann, Rechtsanwälte)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Deutscher Braunkohlen-Industrie-Verein e.V., Lausitz Energie Kraftwerke AG, Mitteldeutsche Braunkohlengesellschaft mbH, eins energie in sachsen GmbH & Co. KG

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

a)     sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. decembra 2018, T-739/17, razveljavi;

b)     tožbo razglasi za dopustno in

če Sodišče ugotovi, da postopek poleg tega dovoljuje, da o zadevi odloči, v skladu s predlogi iz tožbe z dne 7. novembra 2017, ki v celoti ostanejo v veljavi,

podredno, Izvedbeni sklep 2017/1442 razglasi za ničen v celoti;

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka;

c)     če Sodišče ugotovi, da postopek ne dovoljuje, da odloči o predlogih iz točke 1(b), v obsegu, v katerem to ugotovi, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

Evropski komisiji naloži stroške pritožbenega postopka.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev navaja ta pritožbena razloga.

Prvič, sklep Splošnega sodišča naj bi temeljil na kršitvi postopka, ki škoduje interesom pritožnika (člen 58(1), drugi stavek, druga možnost, Statuta Sodišča Evropske unije), in z njim naj bi bila kršena temeljna načela prava Unije. Splošno sodišče naj v svojem sklepu ne bi preučilo trditve pritožnika, ki je odločilna za presojo, in sicer da njegovo procesno upravičenje izhaja iz kršitve procesnega položaja, ki naj bi ga imel pritožnik v okviru izmenjave informacij, odločilne za pripravo zaključkov o BAT, ki se izpodbijajo s tožbo. Pritožnik naj v postopku ne bi bil udeležen le dejansko, temveč na podlagi posebnih pravnih položajev, upravičenih do obrambe, ki zagotavljajo nek postopkovni položaj. Že zgolj ti razlogi naj bi utemeljevali pravico pritožnika do tožbe. V sklepu Splošnega sodišča naj ne bi bilo katerega koli vsebinskega preizkusa, presoje ali druge vrste obrazložitve v zvezi s trditvijo pritožnika. To naj bi pomenilo kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 36, prvi stavek, v povezavi s členom 53(1) Statuta Sodišča Evropske unije in člena 81 Poslovnika Splošnega sodišča. Iz tega naj bi izhajala kršitev postopka ter hkrati kršitev splošnih načel učinkovitega pravnega varstva in pravice do izjave, določenih s pravom Unije.

Drugič, Sklep Splošnega sodišča naj bi kršil tudi pravo Unije v smislu člena 58(1), drugi stavek, tretja možnost, Statuta. Splošno sodišče naj bi s tem, da je tožbo pritožnika zavrglo kot nedopustno, napačno uporabilo pravo. Splošno sodišče naj na način, ki pomeni kršitev prava Unije, ne bi upoštevalo, da oseba pritožnika pogoje za dopustnost tožbe izpolnjuje v obliki kvalificiranega nanašanja v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Kvalificirano nanašanje in s tem procesno upravičenje naj bi izhajala iz kršitve procesnega položaja, ki naj bi ga imel pritožnik v okviru postopka za pripravo zaključkov o BAT, ki se izpodbijajo s tožbo. Pritožnik naj v postopku za izdajo zaključkov o BAT ne bi bil udeležen le dejansko, temveč na podlagi posebnih pravnih položajev, upravičenih do obrambe, ki zagotavljajo nek postopkovni položaj. Zato naj bi imel pravico vložiti tožbo v delu, v katerem gre za uveljavljanje njegovih procesnih pravic. Ta procesna jamstva, ki varujejo pritožnika, naj bi Komisija pri pripravi zaključkov o BAT kršila zlasti z omejitvijo njegovih pravic do izjave in udeležbe in s tem, da ni izpolnila dolžnosti presoje. Zavrženje tožbe kot nedopustne naj bi zato pomenilo napačno uporabo prava Unije.

____________

1 UL 2017, L 212, str. 1.