SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)
z dne 24. novembra 2015
Zadeva T‑670/13 P
Evropska komisija
proti
Luigiju D’Agostinu
„Pritožba – Nasprotna pritožba – Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec – Odločba o nepodaljšanju – Dolžnost skrbnega ravnanja – Kršitev člena 12a(2) Kadrovskih predpisov – Obveznost obrazložitve – Izkrivljanje dokumentacije“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 23. oktobra 2013, D’Agostino/Komisija (F‑93/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:155), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 23. oktobra 2013, D’Agostino/Komisija (F‑93/12), se razveljavi v delu, v katerem je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo dolžnost skrbnega ravnanja. Glavna pritožba se v preostalem zavrne. Sodba D’Agostino/Komisija se razveljavi v delu, v katerem je Sodišče za uslužbence opustilo odločanje o prvem delu drugega tožbenega razloga in ga je izkrivilo. Nasprotna pritožba se v preostalem zavrne. Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.
Povzetek
1. Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov zadevnega uslužbenca in službe – Sodni nadzor – Meje
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2 in 3a)
2. Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Razlog za nepodaljšanje – Dokazno breme
3. Uradniki – Psihično nadlegovanje – Nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz legitimnega razloga, nepovezanega s kakršnim koli nasiljem oziroma nadlegovanjem – Kršitev člena 12a(2) Kadrovskih predpisov – Neobstoj
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a(2))
1. Razlogovanje, ki ga je Splošno sodišče oblikovalo v zvezi z uslužbenci, zaposlenimi v skladu s členom 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, to je v zvezi z začasnimi uslužbenci, in glede obsega dolžnosti skrbnega ravnanja, se a fortiori lahko prenese na uslužbence, zaposlene v okviru člena 3a navedenih pogojev za zaposlitev, to je na pogodbene uslužbence.
Glede tega iz sodne prakse izhaja, da je možnost podaljšanja pogodbe začasnega uslužbenca samo možnost, ki je predmet diskrecije pristojnega organa, saj imajo institucije široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb glede na naloge, ki so jim dodeljene, in pri razporejanju zaposlenih, ki jih imajo na voljo, glede na te naloge, pod pogojem, da se zaposleni razporedijo v interesu službe. Poleg tega mora pristojni organ pri odločanju o položaju uslužbenca upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev, pri čemer ne upošteva samo interesa službe, temveč tudi interes zadevnega uslužbenca. To namreč izhaja iz dolžnosti skrbnega ravnanja uprave, ki izraža ravnotežje vzajemnih pravic in obveznosti, ki so bili s Kadrovskimi predpisi in po analogiji s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev oblikovani v razmerjih med javnim organom in njegovimi uslužbenci. V vsakem primeru je ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki je v tem okviru podeljena institucijam, nadzor sodišča omejen na preverjanje neobstoja očitne napake ali zlorabe pooblastil.
V zvezi s tem se s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev upravi ne nalaga predhodna obveznost preučitve možnosti prerazporeditve začasnega uslužbenca niti v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas niti v primeru nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če upravi ni treba predhodno preučiti možnosti prerazporeditve začasnih uslužbencev, ki se zaposlijo na delovno mesto s seznama delovnih mest, ne more biti nič drugače pri pogodbenih uslužbencih, ki niso razporejeni na delovno mesto z navedenega seznama. Vendar pa je uprava tudi za to kategorijo uslužbencev, čeprav niso zaposleni na delovnem mestu s tega seznama, dolžna pri odločanju o položaju uslužbenca upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na njeno odločitev, pri čemer ne upošteva samo interesa službe, temveč tudi interes zadevnega uslužbenca.
(Glej točke od 32 do 34.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 29. junija 1994, Klinke/Sodišče, C‑298/93 P, Recueil, EU:C:1994:273, točka 38;
Splošno sodišče: sodbe z dne 18. aprila 1996, Kyrpitsis/ESO, T‑13/95, RecFP, EU:T:1996:50, točka 52; z dne 15. oktobra 2008, Potamianos/Komisija, T‑160/04, ZOdl. JU, EU:T:2008:438, točka 30; z dne 8. septembra 2009, ETF/Landgren, T‑404/06 P, ZOdl., EU:T:2009:313, točka 162 in navedena sodna praksa; z dne 4. decembra 2013, ETF/Schuerings, T‑107/11 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:624, točka 98; z dne 4. decembra 2013, ETF/Michel, T‑108/11 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:625, točka 99, in z dne 21. maja 2014, Komisija/Macchia, T‑368/12 P, ZOdl. JU, EU:T:2014:266, točka 57.
2. Stranka, ki zatrjuje, da odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas temelji na drugih razlogih od tistih, ki jih je uprava navedla v izpodbijani odločbi, mora dokazati, da je res tako.
(Glej točko 66.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: sklep z dne 13. januarja 2014, Lebedef/Komisija, T‑116/13 P in T‑117/13 P, ZOdl. JU, EU:T:2014:21, točka 41.
3. Člen 12a(2) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije in uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno, upravi ne preprečuje, da z legitimnim razlogom, nepovezanim s kakršnim koli nasiljem oziroma nadlegovanjem, odpove pogodbeno razmerje.
(Glej točki 59 in 60.)