Pritožba, ki jo je regija Bruselj – glavno mesto vložila 1. maja 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (peti senat) z dne 28. februarja 2019 v zadevi T-178/18, Regija Bruselj – glavno mesto/Komisija
(Zadeva C-352/19 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: regija Bruselj – glavno mesto (zastopnik: A. Bailleux, avocat)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Za ničen naj se razglasi sklep z dne 28. februarja 2019 (T-178/18);
presoja naj se o dopustnosti ničnostne tožbe, ki jo je regija Bruselj – glavno mesto vložila zoper Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2324 z dne 12. decembra 2017 o podaljšanju odobritve aktivne snovi „glifosat“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/20111 , v preostalem delu pa naj se zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.
Pritožben razlog in bistvene trditve
Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo, ki jo je vložila regija Bruselj – glavno mesto, razglasilo za nedopustno, in sicer zaradi neobstoja pravnega interesa. Natančneje, Splošno sodišče je presodilo, da se izpodbijana uredba na regijo Bruselj – glavno mesto ne nanaša neposredno v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.
Regija Bruselj – glavno mesto v podporo svoji pritožbi navaja en pritožbeni razlog, ki je razdeljen na dva dela.
Prvič, zavrnitev Splošnega sodišča, da bi preučilo pogoje dopustnosti tožbe ob upoštevanju člena 9 Aarhuške konvencije, izhaja iz napačne razlage členov 2(4) in 9 te konvencije in ni ustrezno obrazložena.
Drugič, Splošno sodišče ob ugotovitvi, da ne obstaja neposredno nanašanje pritožnice, ni podalo zadostne obrazložitve in je kršilo člen 263, četrti odstavek, PDEU in člene 20(2), 32(1), 36(3), 41(1) ter 43(5) in (6) Uredbe 1107/2009.
Regija Bruselj – glavno mesto v drugem delu svoje pritožbe – ki je podan za primer, da bi Sodišče ugodilo predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa in bi odločilo, da bo samo presojalo o dopustnosti tožbe – podaja razloge, zakaj bi bilo treba njeno tožbo razglasiti za dopustno, in sicer ker izpolnjuje pogoje iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.
____________
1 UL 2017, L333, str. 10.