SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 20. septembra 2011

Zadeva F‑103/06 REV

Antoine Saintraint

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Postopek – Zahteva za obnovo postopka – Člen 119 Poslovnika Sodišča za uslužbence – Odločba Sodišča za uslužbence – Zahteva za obnovo postopka v zvezi s sklepom o izbrisu zaradi umika tožbe – Pravnomočnost – Neobstoj – Nedopustnost, ugotovljena po uradni dolžnosti“

Predmet:      Zahteva za obnovo postopka v zvezi s sklepom o izbrisu, ki ga je predsednik prvega senata Sodišča za uslužbence izdal 16. septembra 2010 v zadevi Blank in drugi proti Komisiji (F‑103/06).

Odločitev:      Zahteva za obnovo postopka se zavrže kot nedopustna. Vlagatelj zahteve za obnovo postopka nosi stroške Komisije. Svet, intervenient v postopku za obnovo postopka, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Obnova postopka – Zahteva, ki se nanaša na sklep o izbrisu zaradi umika tožeče stranke – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 44 in Priloga I, člen 7; Poslovnik Sodišča za uslužbence, členi 74, 89(5) in 119)

2.      Postopek – Zastopanje strank – Pooblastilo „ad litem“ – Nezahtevana predložitev

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, členi 35(5), 39(1), tretji pododstavek, in 74)

3.      Pravo Unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Obseg

(člen 6(1) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 52(7))

1.      Ker ima obrazložen sklep, s katerim se postopek ustavi ali konča, ker je sodišče Unije nepristojno ali ker je bila tožba nedopustna ali očitno neutemeljena, podobne učinke kot sodba, bi se lahko zahteva za obnovo postopka na podlagi člena 44 Statuta Sodišča, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7 Priloge I k navedenemu statutu, vložila zoper tak sklep, in to čeprav besedilo navedenega člena 44 tega ne predvideva izrecno. V istem smislu besedilo člena 119 Poslovnika Sodišča za uslužbence zahteve za obnovo postopka ne omejuje na sodbe Sodišča za uslužbence, temveč določa, da se lahko zahteva tudi obnova postopka za odločbo Sodišča za uslužbence.

Vendar tudi če se besedilo navedenega člena 119 brez razlikovanja med sodbami in sklepi nanaša na vse odločbe Sodišča za uslužbence, kot da so lahko predmet zahteve za obnovo postopka, ostaja dejstvo, da v sodnem sistemu Unije obnova postopka ni pritožbeni postopek, ampak postopek z izrednim pravnim sredstvom, ki omogoča izpodbijanje pravnomočnosti dokončne sodbe ali sklepa.

V zvezi s tem, ker se s sklepom o izbrisu, izdanim na podlagi člena 74 Poslovnika Sodišča za uslužbence, ne odloča o dopustnosti in temelju zadeve, sklep ni pravnomočen in ga torej ni mogoče enačiti z obrazloženim sklepom, ki bi imel podobne učinke kot sodba. Kadar predsednik Sodišča za uslužbence na podlagi navedenega člena 74 s sklepom odloči o izbrisu zadeve iz vpisnika Sodišča za uslužbence, se namreč le seznani z voljo tožeče stranke, da umika tožbo. V takem sklepu na stranke v sporu vplivajo le določbe, s katerimi predsednik Sodišča za uslužbence odloči o stroških v skladu z določbami člena 89(5) Poslovnika.

(Glej točke od 31 do 33, 35, 36, 38, 39 in 41.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. marec 1995, ISAE/VP in Interdata proti Komisiji, C‑130/91 REV, točka 6; 29. november 2007, Meister proti UUNT, C‑12/05 P‑REV, točka 16; 5. marec 1998, Inpesca proti Komisiji, C‑199/94 P in C‑200/94 P‑REV, točka 16; 2. april 2009, Yedaş Tarim ve Otomotiv Sanayi ve Ticaret proti Svetu in Komisiji, C‑255/06 P‑REV, točke od 15 do 17.

2.      V skladu s členoma 35(5) in 39(1), tretji pododstavek, Poslovnika Sodišča za uslužbence odvetniku, ki pomaga stranki ali jo zastopa, pred Sodiščem za uslužbence ni treba izpolniti nobene druge formalnosti, razen dokazati, da je odvetnik, niti predložiti pooblastila v predpisani obliki, mora pa ga predložiti v primeru izpodbijanja. Ker odvetniku načeloma ni treba dokazati, da ga je stranka pooblastila v predpisani obliki, niti ob vložitvi tožbe niti pri seznanitvi Sodišča za uslužbence, da namerava njegova stranka umakniti tožbo, ker se lahko odločitev stranke v skladu s členom 74 navedenega poslovnika Sodišču za uslužbence sporoči tudi ustno na obravnavi, sta obstoj in obseg, celo preklic pooblastila ad litem, ki ga stranka da odvetniku, razen v primeru izpodbijanja, izvzeta iz preučitve, ki jo opravi navedeno sodišče.

(Glej točki 45 in 46.)

Napotitev na:

Sodišče: 16. februar 1965, Barge proti Visoki oblasti, 14/64;

Sodišče prve stopnje: 26. september 1990, Virgili-Schettini proti Parlamentu, T‑139/89.

3.      Kar zadeva pravico do učinkovitega pravnega sredstva, iz pojasnil v zvezi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah, ki jih je treba v skladu s členom 6(1), tretji pododstavek, PEU in členom 52(7) navedene listine upoštevati pri razlagi te listine, izhaja, da drugi pododstavek tega člena ustreza členu 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, čeprav v pravu Unije pravica do poštenega sojenja ni omejena na spore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti civilnega prava. Prvi odstavek člena 47 Listine o temeljnih pravicah se opira na člen 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar je zaščita širša v pravu Unije, ker zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem in ne samo učinkovito pravno sredstvo pred nacionalnim sodiščem. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva v smislu člena 47, prvi odstavek, Listine o temeljnih pravicah ni omejena na varstvo temeljnih pravic, temveč zajema tudi varstvo vseh pravic in svoboščin, zagotovljenih s pravom Unije.

(Glej točko 53.)