SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(sodnik posameznik)
z dne 15. oktobra 2014
Zadeva F‑15/14
Evert Anton De Bruin
proti
Evropskemu parlamentu
„Javni uslužbenci – Uradnik na poskusnem delu – Člen 34 Kadrovskih predpisov – Poročilo o poskusni dobi, v katerem je ugotovljena nesposobnost uradnika na poskusnem delu – Podaljšanje poskusne dobe – Odpoved ob koncu poskusne dobe – Razlogi za odpoved – Učinkovitost – Hitrost pri izvrševanju nalog – Očitne napake pri presoji – Nezakonitosti v postopku – Rok, določen odboru za poročila, da poda mnenje“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero E. A. De Bruin predlaga, primarno, razglasitev ničnosti odločbe organa za imenovanja Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: OPI) z dne 12. aprila 2013, s katero je ob koncu svoje poskusne dobe dobil odpoved delovnega razmerja, in posledično svojo ponovno vključitev v Parlament, ter podredno, če njegova ponovna vključitev ne bi bila mogoča, naj se toženi instituciji naloži plačilo zneska v višini 45.000 EUR, povišanega za zamudne obresti, za povračilo škode, ki naj bi jo po njegovem mnenju utrpel zaradi domnevno nezakonite odpovedi.
Odločitev: Tožba se zavrne. E. A. De Bruin nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasil Evropski parlament.
Povzetek
1. Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Negativna odločitev – Upoštevanje obrazložitve v njej
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
2. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Odločitev o neimenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv – Odločba o odpovedi delovnega razmerja redno zaposlenemu uradniku – Pravna razlika – Elementi presoje, ki se upoštevajo
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)
3. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Ocena rezultatov – Ocenjevanje sposobnosti uradnika na poskusnem delu – Uspeh na natečaju, ki ne pomeni dejstva, ki lahko upravo zavezuje v okviru njene presoje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)
4. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Ocena rezultatov – Ocenjevanje sposobnosti uradnika na poskusnem delu – Diskrecijska pravica uprave – Uradnik na poskusnem delu na prevajalskem področju
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)
5. Uradniki – Delovno mesto – Delovno mesto prevajalca – Zahtevane sposobnosti v smislu upoštevanja rokov za oddajo prevodov
6. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Pogoji poteka – Opozorilo
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)
7. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Poročilo ob koncu poskusne dobe – Izdelava drugega poročila – Poročilo, ki zajema tri mesece – Dopustnost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)
1. Ob upoštevanju stalnega razvoja predhodnega postopka je treba pri preučitvi zakonitosti prvotnega akta, ki posega v položaj, upoštevati tudi obrazložitev iz odločbe o zavrnitvi pritožbe, ker se za to obrazložitev šteje, da sovpada z navedenim aktom.
(Glej točko 35.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sodba Mocová/Komisija, F‑41/11, EU:F:2012:82, točka 21.
2. Kandidat, ki je bil izbran na natečaju in zaposlen kot uradnik na poskusnem delu, se lahko imenuje v redno zaposlenega uradnika le, če uspešno opravi poskusno dobo iz člena 34 Kadrovskih predpisov, organ za imenovanja pa mu mora v zvezi s tem zagotoviti ustrezne materialne pogoje in spremljanje pri izvajanju njegovih nalog.
Če se ob koncu poskusne dobe uradnika na poskusnem delu izkaže očitna nesposobnost uradnika v smislu člena 34(2) Kadrovskih predpisov ali če se njegovo delo ne izkaže za ustrezno v smislu člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov, se uradnik odpusti. Taka odločitev o neimenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv se po naravi razlikuje od odpovedi delovnega razmerja v pravem pomenu besede osebi, ki je bila imenovana za redno zaposlenega uradnika. Medtem ko je treba v zadnjem primeru skrbno preučiti razloge za prekinitev rednega delovnega razmerja, pa mora biti pri odločitvah o imenovanju uslužbencev na poskusnem delu v naziv preučitev splošna in se mora nanašati na obstoj ali neobstoj pozitivnih in/ali negativnih dejstev, razvidnih iz poskusne dobe, zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje ali neimenovanje uradnika na poskusnem delu v naziv v interesu službe.
(Glej točki 42 in 45.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba Tréfois/Sodišče, 290/82, EU:C:1983:334, točki 24 in 25;
Sodišče za uslužbence: sodba BW/Komisija, F‑2/11, EU:F:2012:194, točka 78.
3. Niti odločitev natečajne komisije, da se oseba vpiše na rezervni seznam ali v posebno skupino po uspešnosti na tem seznamu, niti objava tega seznama v Uradnem listu Evropske unije, nista dejanji, ki bi ji dajali pravico do imenovanja za uradnika. Odločitev komisije, ki sestavi rezervni seznam, namreč kandidatom, izbranim na natečaju, ne podeljuje pravice do imenovanja, ampak samo možnost imenovanja.
Pri tem se v primeru imenovanja kandidata, izbranega na natečaju, za uradnika na poskusnem delu zadevna oseba ne more zoper negativno poročilo o poskusni dobi sklicevati na svoj uspeh na preizkusih natečaja, da bi dokazala domnevno neskladnost ali neverodostojnost ocen, ki jih je opravil organ za imenovanja v zvezi z njenim delom v običajnih delovnih razmerah v instituciji. Navedeni organ namreč ob koncu poskusne dobe odloči o imenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv, ne da bi bil pri tem vezan na ocene ob zaposlitvi ali na skupino po uspešnosti z rezervnega seznama, v kateri je zadevna oseba, samo na podlagi presoje, ki temelji na splošni oceni sposobnosti in vedenja uradnika na poskusnem delu, v zvezi z vprašanjem, ali si uradnik na poskusnem delu zasluži imenovanje v naziv za naloge, ki jih želi opravljati.
(Glej točki 53 in 54.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodba Luxem/Komisija, T‑306/04, EU:T:2005:326, točka 22 in navedena sodna praksa;
Sodišče za uslužbence: sodba Da Silva Pinto Branco/Sodišče, F‑52/09, EU:F:2010:98, točka 59.
4. Široka diskrecijska pravica organa za imenovanja pri oceni sposobnosti in dela uradnika na poskusnem delu glede na interes službe pomeni prav to, da mora vsaka institucija opredeliti raven kakovosti in hitrosti dela svojih uradnikov, zlasti na takem področju, kot je prevajanje, brez vpliva na določbe Kadrovskih predpisov. Zato standarda kakovosti, ki se lahko pričakuje od uradnika na poskusnem delu, ne more namesto institucije opredeliti domnevno neodvisna tretja oseba.
V tem okviru organ za imenovanja glede ocene rezultatov uradnika na poskusnem delu, imenovanega na delovno mesto prevajalca, ne more biti vezan na mnenje, ki ga je izdala zasebna družba, pa čeprav specializirana za prevajanje. Mnenje takega subjekta, ki poleg tega načeloma ni seznanjen s pojmom interesa evropske javne službe, namreč ne more nadomestiti mnenja institucije glede tega, kakšne morajo biti zahteve v zvezi s kakovostjo v instituciji Unije. Nasprotno, zadevna institucija se lahko veljavno sklicuje na preučitev prevodov zadevne osebe, ki jo je zahteval odbor za poročila, saj spada v izvajanje pristojnosti za ocenjevanje navedenega organa na tem področju.
Poleg tega tudi ob upoštevanju dejstva, da obstaja več sprejemljivih načinov prevoda istega besedila, za nekatere napake, ki so se ponavljale, kot so napake v zvezi z ločili ali slovnico, in nekatere od malomarnosti zaradi njihove narave ni mogoče šteti, da so del svobode pri prevajanju, ki je del vsakega prevajalskega dela.
Nazadnje, kar zadeva sistematično posredovanje revizorjev v prevajalskem postopku, njihov obstoj ne sme vplivati na raven kakovosti prvotnih prevodov, ki so jim predloženi v pregled. S tako trditvijo bi namreč, po eni strani, dopustili, da bi bili uradniki na poskusnem delu kljub slabemu delu imenovani za prevajalce, ker bi lahko njihovo pomanjkljivo delo popravili revizorji, in, po drugi strani, prezrli dejstvo, da se na splošno od vsakega prevajalca, zlasti po poskusni dobi za imenovanje v naziv, pričakuje, da bo srednjeročno sposoben prevesti tudi besedila, ki jih revizorji ne bodo nujno sistematično pregledovali.
(Glej točko 57 in točke od 59 do 61.)
5. Kot administrator mora biti prevajalec sposoben zaznati skorajšnji potek roka za oddajo prevoda v zvezi z dokumentom, ki ga mora prevesti, in se zato ne more izgovarjati na morebitno napako osebe iz kategorije asistentov, ki posreduje v začetni fazi prevajalčevega dela.
(Glej točko 72.)
6. Pravica uradnika na poskusnem delu, da poskusno dobo opravlja v ustreznih okoliščinah, je zagotovljena prav s pisnim ali ustnim opozorilom, ki mu omogoča, da pravočasno prilagodi in izboljša svoje delo glede na zahteve službe.
V zvezi s tem bi bilo tako opozorilo brez smisla, če bi bilo v poskusnem obdobju izdano prepozno, kajti zadevna oseba ne bi več mogla prilagoditi kakovosti in hitrosti svojega dela, da bi ob koncu poskusne dobe izkazala ustreznost svojega dela, ki bi upravičevala njeno imenovanje v naziv.
Zato je ukrepanje organa za imenovanja s katerim je uradnika na poskusnem delu opozoril dva meseca po njegovem prevzemu nalog, popolnoma v skladu z obveznostmi, ki jih ima na podlagi načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja.
(Glej točke od 77 do 79.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodba Rozand-Lambiotte/Komisija, T‑96/95, EU:T:1997:25, točki 100 in 102;
Sodišče za uslužbence: sodbi Doktor/Svet, F‑73/07, EU:F:2008:42, točka 36; in F‑49/08, EU:F:2009:76, točka 84.
7. Ker je drugo poročilo o poskusni dobi zajemalo delo uradnika na poskusnem delu v obdobju skoraj treh mesecev od datuma sprejetja odločbe organa imenovanja o podaljšanju njegove poskusne dobe do datuma navedenega poročila, tako obdobje zadostuje, da se preveri, ali je navedeni uradnik na poskusnem delu izboljšal svoje delo, da bi se lahko potegoval za imenovanje v naziv.
Poleg tega lahko odbor za poročila, če meni, da ta rok pomeni oviro za izdelavo mnenja v skladu z zahtevami iz Kadrovskih predpisov, zahteva dodatna pojasnila ali dodatni rok.
(Glej točki 96 in 98.)