Language of document : ECLI:EU:F:2014:165

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 19. junija 2014

Zadeva F‑24/12

BN

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ničnostna tožba – Uradnik v nazivu AD 14, zaposlen na mestu vodje oddelka – Trditve glede psihičnega nadlegovanja ob srečanju z generalnim direktorjem – Izvajanje mobilnosti – Nesprejetje imenovanja na mesto svetovalca v drugem generalnem direktoratu z izgubo povečanja plače vodje oddelka – Odločba o začasni prerazporeditvi na drugo mesto svetovalca – Interes službe – Pravilo ujemanja med nazivom in delovnim mestom – Odškodninska tožba – Škoda, ki izhaja iz ravnanja, ki nima narave odločbe“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero BN Sodišču za uslužbence predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe predsednika Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2012 o prenehanju njene funkcije vodje oddelka v generalnem direktoratu (GD) za kadrovske zadeve in njeni prerazporeditvi na delovno mesto svetovalke v direktoratu za vire v istem generalnem direktoratu z učinkom od 1. januarja 2012 ter, drugič, povrnitev škode, ki jo je domnevno utrpela zaradi psihičnega nadlegovanja in slabega upravljanja s strani generalnega direktorja za kadrovske zadeve, ocenjene ex æquo et bono na 50.000 EUR.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Evropski parlament nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila BN.

Povzetek

1.      Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Obseg – Večja obveznost v primeru zdravstvenih težav uradnika – Meje

(Kadrovski predpisi, člen 24)

2.      Uradniki – Premestitev – Prerazporeditev – Razlikovalno merilo – Skupni pogoji

(Kadrovski predpisi, členi 4, 7(1) in 29)

3.      Uradniki – Organizacija služb – Zaposlovanje osebja – Prerazporeditev – Spoštovanje pravila ujemanja med nazivom in delovnim mestom – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 7(1))

4.      Uradniki – Osebni prejemki – Povečanje plače, povezano z delovnimi nalogami vodje oddelka, direktorja ali generalnega direktorja – Pogoji za dodelitev

(Kadrovski predpisi, člen 44(2))

5.      Sodni postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Upoštevanje zahtev pravičnosti – Naložitev stroškov stranki, ki je uspela – Stroški, nastali v postopku za izdajo začasne odredbe – Vključitev

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 87(2) in 88)

1.      Obveznosti, ki za upravo izhajajo iz dolžnosti skrbnega ravnanja, so bistveno večje, kadar gre za uradnika, za katerega se izkaže, da je prizadeto njegovo fizično ali duševno zdravje. Odnos uprave pri preučitvi njegovih prošenj mora biti v takem primeru posebno odprt. Poleg tega mora na splošno zdravstvena služba institucije, zlasti kadar jo sam zadevni uradnik ali uprava opozori na domnevno škodljive posledice, ki bi jih lahko upravna odločba imela za zdravje osebe, na katero je naslovljena, preveriti resničnost in obseg navedenih tveganj ter organ, pristojen za imenovanja, obvestiti o rezultatu pregleda.

Vendar obveznost zagotavljanja pomoči in dolžnost skrbnega ravnanja, ki ju ima institucija do svojih zaposlenih, ne pomenita, da mora uprava preseči svoja notranja pravila.

(Glej točke 34, 35 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Esders/Komisija, F‑62/10, EU:F:2011:141, točki 80 in 82 ter navedena sodna praksa.

2.      Iz sistema Kadrovskih predpisov izhaja, da se premestitev v pravem pomenu besede izvede samo v primeru premestitve uradnika na prosto delovno mesto. Iz tega sledi, da za vsako premestitev v pravem pomenu besede veljajo formalnosti iz členov 4 in 29 Kadrovskih predpisov. Nasprotno pa se te formalnosti ne uporabljajo v primeru prerazporeditve uradnika, ker taka premestitev ne ustvari prostega delovnega mesta.

Vendar za odločbe o prerazporeditvi enako kot za odločbe o premestitvi veljajo, kar zadeva varstvo pravic in legitimnih interesov zadevnih uradnikov, pravila iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov, predvsem zato, ker se prerazporeditev uradnikov lahko izvede samo v interesu službe in ob upoštevanju enakovrednosti delovnih mest.

(Glej točke od 46 do 48.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Clotuche/Komisija, T‑339/03, EU:T:2007:36, točka 31;

Sodišče za uslužbence: sodba de Albuquerque/Komisija, F‑55/06, EU:F:2007:15, točka 55 in navedena sodna praksa.

3.      Ob prerazporeditvi uradnika v primeru spremembe delovnih nalog, dodeljenih uradniku, pravilo ujemanja med nazivom in delovnim mestom, ki je posebej določeno v členu 7 Kadrovskih predpisov, ne zahteva primerjave med sedanjimi in prejšnjimi delovnimi nalogami zainteresirane osebe, temveč med njenimi sedanjimi delovnimi nalogami in nazivom v hierarhiji. Zato pravilo ujemanja med nazivom in delovnim mestom ne nasprotuje temu, da odločba privede do dodelitve novih delovnih nalog, ki so – čeprav se razlikujejo od delovnih nalog, ki jih je zainteresirana oseba opravljala prej, in jih ta oseba dojema kot zmanjšanje njenih pooblastil – vseeno skladne z delovnim mestom, ki ustreza njenemu nazivu. Tako je z dejanskim zmanjšanjem pooblastil uradnika kršeno pravilo ujemanja med nazivom in delovnim mestom le, če so te delovne naloge kot celota resnično manj pomembne od tistih, ki ustrezajo njegovemu nazivu in delovnemu mestu, ob upoštevanju njihove narave, pomembnosti in obsega. Tako se ob prerazporeditvi uradnika z delovnega mesta vodje oddelka na delovno mesto svetovalca ob ohranitvi naziva AD 14 upošteva ujemanje med nazivom in delovnim mestom, če – kot izhaja iz tabele, ki kaže vrste delovnih mest, v Prilogi I, točka A, Kadrovskih predpisov – naziv AD 14 ustreza administratorju, ki na primer opravlja funkcijo direktorja, vodje oddelka ali svetovalca.

(Glej točke od 57 do 59.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Bermejo Garde/EESO, F‑41/10, EU:F:2012:135, točki 162 in 163 ter navedena sodna praksa, predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑530/12 P.

4.      Uradniku, imenovanemu za vodjo oddelka, direktorja ali generalnega direktorja v istem nazivu, se na podlagi člena 44, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov prizna povišanje za en plačilni razred v tem nazivu z učinkom od datuma imenovanja. Ta določba kaže, da se uradniku izplača povečanje plače zaradi opravljanja delovnih nalog upravljavca in da je to povečanje povezano z opravljanjem takih nalog. Če uradnik preneha opravljati take naloge zaradi opravljanja drugih, ki ne vključujejo vodstvenih odgovornosti, pravica do povečanja plače ugasne.

(Glej točko 72.)

5.      V skladu s členom 88 Poslovnika Sodišča za uslužbence se lahko stranki, čeprav je uspela, naloži delno ali celotno plačilo stroškov, če je to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe.

Ker je želela tožeča stranka govoriti z generalnim sekretarjem svoje institucije in se je obrnila neposredno na predsednika institucije kot na organ, pristojen za imenovanja, da bi ga zaprosila za sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z njo, ne da bi jo eden ali drugi sprejela, kar je lahko pri njej vzbudilo občutek, da jo je na cedilu pustila institucija, do katere je izkazovala predanost, je treba odločiti, da institucija, ki je uspela, nosi svoje stroške, vključno s stroški, ki so ji nastali v postopku za izdajo začasne odredbe, in da se instituciji naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(Glej točki 98 in 100.)