Pritožba, ki so jo FVE Holýšov I s. r. o in drugi vložili 21. novembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 20. septembra 2019 v zadevi T-217/17, FVE Holýšov I s. r. o. in drugi/Komisija
(Zadeva C-850/19 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnice: FVE Holýšov I s. r. o., FVE Stříbro s. r. o., FVE Úsilné s. r. o., FVE Mozolov s. r. o., FVE Osečná s. r. o., Solarpark Rybníček s. r. o., FVE Knĕžmost s. r. o., Hutira FVE - Omice a.s., Exit 90 SPV s.r.o., Onyx Energy s.r.o., Onyx Energy projekt II s.r.o., Photon SPV 1 s.r.o., Photon SPV 3 s.r.o., Photon SPV 4 s.r.o., Photon SPV 6 s.r.o., Photon SPV 8 s.r.o., Photon SPV 10 s.r.o., Photon SPV 11 s.r.o., Antaris GmbH, Michael Göde, NGL Business Europe Ltd, NIG NV, GIHG Ltd, Radiance Energy Holding Sàrl, ICW Europe Investments Ltd, Photovoltaik Knopf Betriebs-GmbH, Voltaic Network GmbH, WA Investments-Europa Nova Ltd (zastopniki: A. Reuter, H. Wendt, C. Bürger, T. Christner, W. Schumacher, A. Compes, T. Herbold, Rechtsanwälte)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Češka republika, Kraljevina Španija, Republika Ciper, Slovaška republika
Predlogi
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
izpodbijano sodbo razveljavi;
ugodi tožbi zoper Sklep Komisije C(2016) 7827 final z dne 28. novembra 2016 v zvezi z državno pomočjo SA.40171 (2015/NN), ki se nanaša na spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, katere povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije1 , ali podredno
vrne zadevo v odločanje Splošnemu sodišču;
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba se nanaša na (i) pojem „državna pomoč“ v shemah obnovljive energije, ki so v zasebni lasti, (ii) zanesljivost odločitve tožene stranke za državljane Unije, (iii) varstvo njihovih legitimnih pričakovanj pred preobrati tožene stranke in (iv) omejitve zlorabe oblasti tožene stranke. Pritožnice navajajo osem pritožbenih razlogov.
Prvi pritožbeni razlog: Ugotovitev Splošnega sodišča, da dopis tožene stranke upoštevnim industrijskim združenjem z julija 2004 ne pomeni zavezujoče odločbe (a) ne upošteva in je v nasprotju s sodno prakso Sodišča v zvezi s tem, kaj pomeni odločbo, in (b) pomeni kršitev postopka, ki je pritožnicam škodovala.
Drugi pritožbeni razlog: pritožnice so trdile, da je bila tožena stranka zavezana z odločbo, da ne gre za državno pomoč, ki jo je sprejela leta 2006 (v nadaljevanju: odločba iz leta 2006). Ugotovitev Splošnega sodišča, da tak očitek ni dopusten, ker (i) pritožnice „te odločbe niso natančno opredelile“ in (ii) ker je bil očitek naveden le v repliki, je v nasprotju (a) s sodno prakso Sodišča glede upoštevnosti odločbe in (b) s pravili postopka.
Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče napačno ni upoštevalo legitimnih pričakovanj pritožnic, da bo tožena stranka še naprej delovala v skladu s svojo odločbo iz leta 2004, svojo odločbo iz leta 2006 in svojim ravnanjem, izkazanim od leta 2004 do spornega sklepa iz leta 2016. Prvič, pri tem ni upoštevalo okoliščin zadeve, čeprav niso sporne, in je ravnalo v nasprotju s sodno prakso Sodišča glede zahtev v zvezi z legitimnimi pričakovanji. Drugič, pri tem je kršilo postopek.
Četrti pritožbeni razlog: ugotovitev Splošnega sodišča (v točkah od 86 do 127 sodbe), da izvirna promocijska shema pomeni državno pomoč, pomeni napačno razlago pojma „državna pomoč“. V skladu s sodno prakso Sodišča izvirna promocijska shema ni vključevala državnih sredstev, kar drži ne glede na to, ali je povišanje cen energije za strošek obnovljive energije pomenilo „pristojbino“. Poleg tega, četudi bi se štelo, da je obstoj „pristojbine“ odločilen (quod non), je ugotovitev Splošnega sodišča, da obstaja „pristojbina“, v nasprotju s pravom Unije in temelji na kršitvi postopka.
Peti pritožbeni razlog: Pritožnice so s četrtim tožbenim razlogom pred Splošnim sodišče trdile, da je tožena stranka v oceni združljivosti spornih ukrepov z notranjim trgom določila prekomerne zahteve. Splošno sodišče je (v točkah od 130 do 136 sodbe) ta tožbeni razlog zavrnilo, saj je ugotovilo, da upoštevna zahteva“nadzornega mehanizma“ ni bila „določena“ s strani tožene stranke in da je bila v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja iz leta 20082 . To je v nasprotju s pravom Unije.
Šesti pritožbeni razlog: Pritožnice so s prvim delom petega tožbenega razloga trdile, da sporni sklep temelji na napačni ugotovitvi dejanskega stanja. S sedmim tožbenim razlogom so pritožnice trdile, da sporni sklep temelji na očitno napačni presoji. Splošno sodišče je (v točkah 139 in 166 sodbe) zavrnilo oba tožbena razloga. Ta zavrnitev je posledica kršitev postopka, ki so pritožnicam škodovale. Prvič, Splošno sodišče pri zavrnitvi prvega dela petega tožbenega razloga ni presojalo njegove vsebine, ker je to sodišče ta tožbeni razlog razlagalo napačno. Ta zavrnitev tudi ni odražala vsebine tega tožbenega razloga, kot je bil naveden v repliki. Drugič, zavrnitev sedmega tožbenega razloga s strani Splošnega sodišča ni odražala vsebine tega tožbenega razloga, kot je bil naveden v repliki.
Sedmi pritožbeni razlog: Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče pri zavrnitvi drugega dela njihovega petega tožbenega razloga, ki je zadeval kršitve postopkovnih pravil, ki jih je storila tožena stranka, kršilo pravo Unije.
Osmi pritožbeni razlog: Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče pri zavrnitvi njihovega šestega tožbenega razloga – ki je zadeval napačno presojo vprašanj, ki ne spadajo na področje prava državnih pomoči, in kršitev člena 5(1) PEU, ki ju je storila tožena stranka – kršilo pravo Unije.
____________
1 UL 2017 C 69, str. 2.
2 UL 2008 C 82, str. 1.