SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 10. novembra 2009

Zadeva F-93/08

N

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Ničnostna tožba – Dopustnost – Obrazložitev – Očitna napaka pri presoji – Opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Parlamenta z dne 4. marca 2008 o dokončnem sprejetju njegovega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2007 in odločbe predsednika Parlamenta z dne 25. septembra 2008 o zavrnitvi njegove pritožbe zoper navedeno ocenjevalno poročilo.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Pravni interes – Tožba za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila – Uradnik, prerazporejen v drugo institucijo – Neupoštevanje navedenega poročila s strani te druge institucije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Obveznost seznanitve zadevnega uradnika z dokumentom, v katerem so določeni cilji njegove službe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Ocenjevalno poročilo uradnika je neodvisno od njegove prihodnje uporabnosti pisni in formalni dokaz o kakovosti dela zadevne osebe. Taka ocena ni le opis nalog, opravljenih v zadevnem obdobju, temveč tudi presoja osebnih odlik, ki jih je ocenjena oseba prikazala v poklicnem življenju. Tako je vsak uradnik upravičen zahtevati pravično in ustrezno oceno svojega dela. Zato je treba uradniku v skladu s pravico do učinkovitega sodnega varstva vsekakor priznati pravico do izpodbijanja ocenjevalnega poročila, ki se nanaša nanj, bodisi zaradi njegove vsebine bodisi zato, ker ni bilo pripravljeno v skladu s pravili, ki jih določajo Kadrovski predpisi.

Tako prerazporeditev uradnika iz ene institucije v drugo, neupoštevanje ocenjevalnih poročil, ki jih je pripravila prva institucija, s strani druge institucije in napredovanje uradnika v okviru druge institucije niso elementi, zaradi katerih bi uradnik izgubil pravni interes za ukrepanje zoper končno ocenjevalno poročilo, ki ga je pripravila prva institucija.

(Glej točki 46 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Gordon proti Komisiji, C‑198/07 P, ZOdl., str. I‑10701, točki 44 in 45.

2.      Iz členov od 10 do 12 splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel Parlament, izhaja, da mora ta institucija med ocenjevalnim razgovorom vsakega od svojih uradnikov ali uslužbencev seznaniti z dokumentom, v katerem so podrobno navedeni cilji, ki so za prihodnje leto dodeljeni njegovi direkciji, enoti ali službi. Ta dokument je bistven pri presoji storitev uradnika ali uslužbenca naslednje leto in pri sestavi njegovega ocenjevalnega poročila. Poleg tega mora uprava pripraviti dokument, v katerem so podrobneje pojasnjeni cilji, ki so uradniku ali uslužbencu osebno določeni, če uradnik ali uslužbenec med ocenjevalnim razgovorom to zahteva.

Za uradnika je treba šteti, da je bil seznanjen s cilji za prihodnje leto, če je vodja enote na splošnem sestanku opredelil splošne cilje direkcije, posebne cilje svoje enote ali službe ter individualne cilje različnih uradnikov, in če je bil poleg tega predložen in obravnavan načrt, v katerem so za vsakega uradnika ali uslužbenca opredeljeni naloge in cilji za naslednje leto. Čeprav so v takem primeru v tem načrtu glede na njegovo vsebino in standardnost uporabljenih formulacij naštete predvsem naloge, ki jih je treba izpolniti, bolj kot so določeni cilji, je z njim vseeno zadevnim uradnikom ali uslužbencem dana vrsta smernic in ciljev, ki jih je treba doseči, zato se ta načrt lahko šteje za predstavitev ciljev v smislu splošnih izvedbenih določb.

(Glej točki 64 in 66.)