Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 8. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 29. novembra 2018 v zadevi T-811/16, Di Bernardo/Komisija

(Zadeva C-114/19 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: B. Mongin, G. Gattinara, agenta)

Druga stranka v postopku: Danilo Di Bernardo

Predlogi

sodba Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2018 (sedmi senat), Di Bernardo/Komisija, T-811/16, naj se razveljavi;

zadeva naj se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

odločitev o stroških v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku naj se pridrži.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V okviru prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na točke od 41 do 53, zadnji stavek, izpodbijane sodbe, se navaja napačna uporaba prava pri opredelitvi obsega obveznosti obrazložitve izbirne komisije v odločbi o nevpisu kandidata na rezervni seznam. Na prvem mestu Komisija trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo ustaljene sodne prakse Sodišča, ki odločbe glede pregledovanja prijav, kot so tiste, ki se nanašajo na diplome in izkušnje kandidata, razlikuje od odločb, ki se nanašajo na presojo uspešnosti kandidatov po sodelovanju pri preizkusih. V prvem primeru mora izbirna komisija navesti natančen element, ki v prijavi ni naveden, ob upoštevanju kvalifikacij, ki se zahtevajo v razpisu natečaja. Vendar je izbirna komisija v tem primeru bodisi v prvotni odločbi ali v odgovoru na zahtevo za ponovno preučitev upoštevala zahteve sodne prakse, in je Splošno sodišče v nasprotju z njo razširilo svoj nadzor nad izbirnimi merili, ki jih določi izbirna komisija, in tej naložilo, naj se izreče o vseh podatkih, navedenih v prijavi. Okoliščina, da je izbirna komisija v odgovor na zahtevo za ponovno preučitev svojo odločbo obrazložila, ni taka, da bi to obveznost obrazložitve razširila. Na drugem mestu je Splošno sodišče zamešalo obveznost obrazložitve, ne glede na njeno vrednost, z utemeljenostjo obrazložitve, ki spada pod vsebinsko zakonitost sprejete odločbe.

V okviru drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na točke od 37 do 38 in od 53 do 56 izpodbijane sodbe, se navaja napačna uporaba prava s tem, da se ni upoštevala dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti ugotovi spoštovanje obveznosti obrazložitve. Splošno sodišče ni upoštevalo ustaljene sodne prakse v skladu s katero je mogoče, če obrazložitev ni zadostna, med postopkom predložiti dodatna pojasnila, ki razlogu za razglasitev ničnosti zaradi kršitve obveznosti obrazložitve odvzemajo temelj. Splošno sodišče je namreč z izključitvijo možnosti dopolnitve obrazložitve v primeru „skoraj popolnega“ neobstoja obrazložitve in z enačenjem „skoraj popolnega“ neobstoja obrazložitve s popolnim neobstojem obrazložitve, onemogočilo dopolnitev obrazložitve med postopkom. Tako enačenje nima podlage v sodni praksi Sodišča. Splošno sodišče je z omejitvijo možnosti, da se ta zahteva izpolni v postopku, omejilo vlogo sodišča, ki bi lahko, v okoliščinah obravnavane zadeve, preprečilo razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe zaradi kršitve obveznosti obrazložitve.

____________