Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 23. septembra 2019 – Stanleybet Malta Limited Magellan, Robotec Ltd /Agenzia delle Dogane e dei Monopoli, Ministero dell’Economia e delle Finanze

(Zadeva C-722/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Stanleybet Malta Limited Magellan, Robotec Ltd

Toženi stranki: Agenzia delle Dogane e dei Monopoli, Ministero dell’Economia e delle Finanze

Vprašanja za predhodno odločanje

1) Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU1 razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kakršna je člen 20(1) Decreto Legge 16 ottobre 2017, n. 148 (uredba-zakon št. 148 z dne 16. oktobra 2017) in poznejši izvedbeni akti, ki določa, da ‚1. V skladu s členom 21(3) in (4) Decreto Legge 1 luglio 2009, n. 78 (uredba-zakon št. 78 z dne 1. julija 2009), ki je bila z Legge 3 agosto 2009, n. 102 (zakon št. 102 z dne 3. avgusta 2009) s spremembami preoblikovana v zakon, Agenzia delle dogane e dei monopoli (agencija za carine in monopole) zagotovi odobritev podaljšanja obstoječe koncesije, ki se nanaša na vplačevanje, tudi na daljavo, v nacionalne loterije, ki izvajajo hitro loterijo, do datuma, določenega v členu 4(1) koncesijskega akta, da se zagotovi nove in večje prihodke državnega proračuna v višini 50 milijonov EUR za leto 2017 in 750 milijonov EUR za leto 2018‘, v okoliščinah, ko:

– je člen 21(1) uredbe-zakona št. 78 z dne 1. julija 2009, ki je bila z zakonom št. 102 z dne 3. avgusta 2009 s spremembami preoblikovana v zakon, določil dodelitev zadevnih koncesij več osebam, izbranim v okviru odprtih in nediskriminatornih postopkov;

– je člen 21(4) navedene uredbe-zakona določal, da je mogoče koncesije iz odstavka 1, če je to primerno, največ enkrat podaljšati;

– družbe, ki so tožeče stranke, leta 2010 niso sodelovale v javnem razpisu;

– obravnavano obstoječe razmerje je bilo prvotno sklenjeno z enim samim koncesionarjem ob koncu javnega razpisa, v katerem je bila predložena ena sama ponudba;

– nadaljevanje obstoječega koncesijskega razmerja naj bi v praksi pomenilo–, da se bo to razmerje nadaljevalo izključno s tem edinim koncesionarjem, namesto podaljšanja z več osebami, brez dodatnega razpisa?

2) Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kakršna je ta iz člena 20(1) uredbe-zakona št. 148 z dne 16. oktobra 2017, ki ob izrecni uporabi člena 21(3) in (4) uredbe-zakona št. 78 z dne 1. julija 2009, ki je bila z zakonom št. 102 z dne 3. avgusta 2009 s spremembami preoblikovana v zakon, določa, da ‚Agenzia delle dogane e dei monopoli zagotovi odobritev podaljšanja zadevne koncesije, ki se nanaša na vplačevanje, tudi na daljavo, v nacionalne loterije, ki izvajajo hitro loterijo, do datuma, določenega v členu 4(1) koncesijskega akta, da se zagotovi nove in večje prihodke državnega proračuna v višini 50 milijonov EUR za leto 2017 in 750 milijonov EUR za leto 2018‘, kar določa:

– s časovno omejenim nadaljevanjem zadevnega edinega koncesijskega razmerja namesto morebitnega podaljšanja več koncesij v skladu s členom 21(4) uredbe-zakona št. 78 z dne 1. julija 2009, ki je bila z zakonom št. 102 z dne 3. julija 2009 s spremembami preoblikovana v zakon, in brez novega javnega razpisa;

– pred potekom koncesije: 16. oktobra 2017 je začela veljati uredba-zakon št. 148 iz leta 2017, to je isti dan kot objava v italijanskem Uradnem listu, medtem ko naj bi se podeljena koncesija iztekla 30. septembra 2019;

– da bi zagotovili nove in večje prilive v državni proračun v višini 50 milijonov EUR za leto 2017 in 750 milijonov EUR za leto 2018, s čimer se spremenijo nekateri vidiki, ki se nanašajo na načine in plačilne roke plačila koncesije, in morebiti na skupni znesek dolgovanega plačila glede na njegov odplačni značaj, zlasti s spremembo plačilnih rokov tako, da bi nastopili prej, kakor je bilo določeno v prvotni koncesiji, ob upoštevanju – na podlagi predstavitve tožečih strank – objektivne in splošno znane časovne finančne vrednosti?

3) Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji TPEU) in tudi načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kot je ta v aktih o izvajanju navedene uredbe, zlasti v sporočilu Agenzia delle Dogane e dei Monopoli [pravilnik št.] 0133677 z dne 1. decembra 2017, ki ob izrecnem izvajanju določb člena 20(1) uredbe-zakona št. 148 z dne 16. oktobra 2017, in v skladu s tem, kar je določeno v členu 4, prvi odstavek, koncesijske pogodbe za upravljanje loterij, ki izvajajo hitro loterijo, navaja, da se koncesijska pogodba podaljša samo enkrat, na novo določa zadnji rok za koncesijsko razmerje do 30. septembra 2028; v nobenem primeru ne posega v določbe istega člena 4 v zvezi z razdelitvijo trajanja koncesije na dve obdobji, tj. 5 let in 4 leta (zato se po poteku prvega petletnega obdobja, 1. oktobra 2019, za naslednje štiriletno obdobje do 30. septembra 2028 zahteva pozitivna ocena upravljanja, ki jo poda Agenzia delle Dogane e dei Monopoli do 30. marca 2024); in določa, da družba do 15. decembra 2017 plača znesek v višini 50 milijonov EUR; do 30. aprila 2018 znesek v višini 300 milijonov EUR; in do 31. oktobra 2018 znesek v višini 450 milijonov EUR;

– to je bilo določeno pred iztekom prvotnega roka za prenehanje veljavnosti koncesije (Agenzia delle Dogane e dei Monopoli je izdala sporočilo [pravilnik št.] 0133677 dne 1. decembra 2017, koncesijska pogodba pa naj bi se iztekla 30. septembra 2019);

– s tem je zagotovila […] vnaprejšnje plačilo v višini 800 milijonov EUR s krajšim rokom (50 milijonov EUR do 15. decembra 2017; 300 milijonov EUR do 30. aprila 2018; 450 milijonov EUR do 31. oktobra 2018) glede na ta rok prenehanja veljavnosti (30. septembra 2019);

– s čimer je določila […] morebitno spremembo skupnega zneska dolgovanega plačila glede na njegov odplačni značaj, ob upoštevanju – na podlagi trditev tožečih strank – objektivne in splošno znane časovne finančne vrednosti?

4) Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo navedeni zakonodaji tudi ob predpostavki, da gospodarski subjekti v tem sektorju, ki so trenutno zainteresirani za vstop na trg […], niso sodelovali pri javnem razpisu, ki je bil prvotno odprt za podelitev koncesije ob njenem izteku in se je nadaljevala z dosedanjim koncesionarjem, po opisanih novih pogodbenih pogojih, oziroma ali […] do morebitne omejitve vstopa na trg […] pride le, če bi dejansko sodelovali pri prvotnem javnem razpisu?

____________

1     Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1).