Pritožba, ki jo je NRW.Bank vložila 4. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 26. junija 2019 v zadevi T-466/16, NRW.Bank/Enotni odbor za reševanje

(Zadeva C-662/19 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: NRW.Bank (zastopniki: J. Seitz, J. Witte in D. Flore, Rechtsanwälte)

Druge stranke v postopku: Enotni odbor za reševanje, Svet Evropske unije, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. junija 2019 v zadevi T-466/16 razveljavi in sklep tožene stranke in druge stranke v pritožbenem postopku o letnem prispevku tožeče stranke v sklad za prestrukturiranje za leto prispevka 2016 razglasi za ničen;

podredno, sodbo, navedeno v prvi alinei, razveljavi in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

plačilo stroškov postopka naloži drugi stranki v pritožbenem postopku.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnica navaja dva pritožbene razloga:

Prvič, njena ničnostna tožba naj v nasprotju z ugotovitvijo Splošnega sodišča ne bi zastarala v smislu člena 263, šesti odstavek, PDEU. Odločitev tožene stranke o letnem prispevku tožeče stranke v sklad za prestrukturiranje za leto 2016 naj bi namreč temeljila na dveh časovno zaporednih sklepih tožene stranke, namreč na tako imenovanem „prvem sklepu SRB“ in tako imenovanem „drugem sklepu SRB“. Oba sklepa SRB naj bi bila naslovljena le na nacionalni organ za reševanje (FMSA) in tožeča stranka naj z njima ne bi bila neposredno seznanjena, niti ji nista bila sporočena. Tožeča stranka naj bi se z domnevnim obstojem (ne pa tudi z vsebino) sklepov SRB seznanila le z vsakokratno odločbo FMSA o odmeri prispevka, namreč s tako imenovano „prvo odločbo FMSA“ oziroma s tako imenovano „drugo odločbo FMSA“.

V nasprotju z ugotovitvijo Splošnega sodišča naj bi bil dogodek, ki je odločilen za izračun roka za vložitev ničnostne tožbe, le prispetje druge odločbe FMSA k tožeči stranki. Z drugim sklepom SRB naj bi namreč bil nadomeščen prvi sklep SRB.

Vendar naj bi bilo treba, tudi če se predpostavi, da z drugim sklepom SRB prvi sklep SRB ni bil v celoti nadomeščen, temveč le spremenjen, v skladu s sodno prakso kot začetek teka roka za vložitev tožbe prav tako upoštevati le prispetje druge odločbe FMSA.

Tožeča stranka poleg tega meni, da naj ji nasprotno od ugotovitve Splošnega sodišča glede na posebnosti obravnavane zadeve ne bi bilo treba pridobiti prvega sklepa SRB in se s tem seznaniti z njegovo vsebino in obrazložitvijo. Take obveznosti naj ne bi bilo vsaj, če – kot je v tej zadevi – tako naslovnik kot tudi predmet domnevne zahteve po pridobitvi nista jasna.

Končno naj bi bilo treba za rok za vložitev tožbe že zaradi legitimnih pričakovanj, vsekakor pa zaradi opravičljive zmote, šteti, da je bil upoštevan.

Drugič, Splošno sodišče naj bi ob napačni uporabi prava izhajalo iz tega, da naj tožeča stranka v zvezi z drugim sklepom SRB ne bi navedla nobenih tožbenih razlogov in trditev. S to ugotovitvijo naj bi bila kršena pravica tožeče stranke do izjave, ki izhaja iz člena 47(2) Listine o temeljnih pravicah. Splošno sodišče naj bi spregledalo več stališč tožeče stranke, teh naj napačno ne bi upoštevalo pri svoji odločitvi in tožeči stranki naj s tem ne bi omogočilo poštenega sojenja.

____________