SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 22. maja 2007

Zadeva F-97/06

Adelaida López Teruel

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Uradniki – Invalidnost – Zavrnitev zahteve za sklic invalidske komisije“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero A. López Teruel zahteva razglasitev ničnosti odločbe UUNT z dne 6. oktobra 2005, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za sklic invalidske komisije v skladu s členom 78 Kadrovskih predpisov.

Odločitev: Odločba z dne 6. oktobra 2005, s katero je UUNT zavrnil zahtevo tožeče stranke za sklic invalidske komisije, se razglasi za nično. UUNT se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Invalidnost – Začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 59(4) in 78, prvi odstavek; Priloga VIII, člen 13)

2.      Uradniki – Invalidnost – Začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 59(1) in 78, prvi odstavek; Priloga VIII, člen 13)

1.      Pravica uradnika do invalidnine, zagotovljena z določbami člena 78, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov in člena 13(1) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se lahko prizna samo po končanem postopku za ugotavljanje invalidnosti, implicitno, vendar nujno vključuje njegovo pravico, da doseže začetek navedenega postopka, če izpolnjuje pogoje, določene v zgoraj navedenih določbah. Te določbe organu za imenovanja ne dajejo diskrecijske pravice niti mu a fortiori ne dajejo možnosti, da odloči, ali bo začel postopek za ugotavljanje invalidnosti, temveč mu podeljujejo povezano pristojnost, tako da mora pristojni organ začeti postopek za ugotavljanje invalidnosti, ko ugotovi, da so pogoji iz teh določb izpolnjeni. Priznati, da je predložitev zadeve invalidski komisiji samo možnost, ki jo ima uprava, bi bilo v nasprotju z določbami člena 78 Kadrovskih predpisov, ker bi taki pogoji za predložitev zadeve invalidski komisiji odvzeli učinkovitost pravici, priznani uradniku. Organ za imenovanja je torej upravičen zavrniti začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti samo, če eden od zahtevanih pogojev ni izpolnjen. Tako uradnik, ki mu zaradi invalidnosti ni treba prenehati opravljati nalog, bodisi ker mu je bila predhodno podeljena starostna pokojnina bodisi ker je pred tem odstopil, nima pravice zahtevati začetka postopka za ugotavljanje invalidnosti.

Člen 59(4) Kadrovskih predpisov, po katerem lahko organ za imenovanja seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu, saj je predložitev zadeve invalidski komisiji samo možnost, se ne uporablja v primeru, ko uradnik zahteva od uprave, da skliče invalidsko komisijo.Ta določba se nanaša posebej na primer, ko da pobudo za začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti uprava. Zato organu za imenovanja tudi dovoljuje, da po uradni dolžnosti začne postopek za ugotavljanje invalidnosti šele, ko uradnikova skupna odsotnost zaradi bolniškega dopusta preseže določeno obdobje: tak časovni pogoj uradniku zagotavlja razumen rok za okrevanje in vrnitev na delovno mesto, preden se mora invalidsko upokojiti. Iz tega sledi, da organ za imenovanja ne more zavrniti začetka postopka za ugotavljanje invalidnosti na zahtevo zainteresiranega uradnika z obrazložitvijo, da skupni bolniški dopust ni trajal zahtevanih dvanajst mesecev in da torej ne izpolnjuje časovnega pogoja iz člena 59(4) Kadrovskih predpisov, ker se ta pogoj ne more uporabljati za zahtevo, vloženo na podlagi člena 78 Kadrovskih predpisov.

(Glej točke od 48 do 53 in 56.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. maj 1984, Bähr proti Komisiji, 12/83, Recueil, str. 2155, točki 12 in 13; 13. januar 2005, Nardone proti Komisiji, C‑181/03 P, ZOdl., str. I‑199, točka 39;

Sodišče prve stopnje: 16. junij 2000, C proti Svetu, T‑84/98, RecFP, str. I‑A‑113 in II‑497, točka 68; 21. oktober 2003, Birkhoff proti Komisiji, T‑302/01, RecFP, str. I‑A‑245 in II‑1185, točka 38;

Sodišče za uslužbence: 16. januar 2007, Gesner proti UUNT, F‑119/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 33.

2.      Določbe člena 59(1) Kadrovskih predpisov o bolniškem dopustu in člena 78, prvi odstavek, o invalidnini z različnima ciljema urejajo neodvisna postopka. Vendar iz člena 13 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki v skladu s členom 78 istih predpisov določa pogoje, pod katerimi ima uradnik pravico do invalidske pokojnine, nedvoumno izhaja, da so le uradniki, ki morajo prenehati opravljati svoje naloge, ker jih ne morejo več opravljati zaradi invalidnosti, lahko stranke v postopku za ugotavljanje invalidnosti. Iz tega sledi, da uradnik, ki mu zdravstveno stanje ne preprečuje opravljanja nalog, očitno ne more zahtevati, da se mu dodeli invalidska pokojnina.

Zato se uprava kljub neodvisnosti postopkov iz členov 59(1) in 78, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov lahko opre na ugotovitev postopka za izdajo neodvisnega mnenja, da je uradnik zmožen opravljati delo, zato da zavrne zahtevo tega uradnika, da invalidska komisija preuči, ali je bolezen, ki jo želi uradnik predstaviti tej komisiji, ista kot bolezen, ki jo je preučil zdravnik, ki je izdal neodvisno mnenje. Uprava lahko zavrnitev sklica invalidske komisije utemelji tudi na podlagi take ugotovitve, če uradnikova zahteva pomeni zlorabo, zlasti če želi uradnik ob neobstoju kakršnih koli novih dejstev samo izpodbijati ugotovitve neodvisnega zdravniškega mnenja ali brez utemeljitve zatrjevati, da ima novo bolezen.

(Glej točke od 59 do 61.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. julij 1975, Vellozzi proti Komisiji, združeni zadevi 42/74 in 62/74, Recueil, str. 871, točke od 25 do 27; zgoraj navedeni sodbi Bähr proti Komisiji, točka 12, in Nardone proti Komisiji, točka 39.