SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)
z dne 22. maja 2007
Zadeva F-99/06
Adelaida López Teruel
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Uradniki – Bolniški dopust – Neupravičena odsotnost – Postopek za izdajo neodvisnega mnenja – Rok za določitev neodvisnega zdravnika“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero A. López Teruel predlaga razglasitev ničnosti odločbe UUNT z dne 20. oktobra 2005, s katero je bila obveščena, da je njena odsotnost od 7. aprila 2005 neupravičena, in s katero ji je bilo naloženo, naj nemudoma pride na delovno mesto.
Odločitev: Odločba UUNT z dne 20. oktobra 2005 se razglasi za nično v delu, v katerem obravnava odsotnost tožeče stranke od 8. do 20. februarja 2005 in od 7. aprila do 2. avgusta 2005 kot neupravičeno odsotnost. Preostali tožbeni predlogi se zavrnejo. UUNT nosi svoje stroške in tretjino stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Povzetek
1. Uradniki – Bolniški dopust – Zdravniški pregled
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(1), šesti pododstavek)
2. Uradniki – Bolniški dopust – Zdravniški pregled
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(1), peti, šesti in sedmi pododstavek)
3. Uradniki – Bolniški dopust – Zdravniški pregled
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(1), sedmi pododstavek)
4. Uradniki – Načela – Načelo dobrega upravljanja
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)
1. Petdnevni rok iz člena 59(1), šesti pododstavek, Kadrovskih predpisov, po izteku katerega lahko uprava, če se uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije ne dogovorita, enostransko določi neodvisnega zdravnika, ki da neodvisno mnenje o ugotovitvah zdravniškega pregleda v primeru bolniškega dopusta, začne teči ob prvem stiku zdravnika, ki zastopa uradnika, in zdravnika, ki ga določi institucija, vendar zdravniku institucije ne pridržuje pravice dati pobudo za ta stik. Ob upoštevanju dejstva, da iz besedila te določbe ni mogoče zanesljivo vedeti, kakšno izhodišče je zakonodajalec nameraval določiti za ta rok, se je treba sklicevati na njegov ratio legis, ki je omogočiti iskanje dogovora, ki bo zagotavljal upoštevanje pravice uradnika do obrambe v postopku za izdajo neodvisnega mnenja in hkrati tudi hiter potek tega postopka, ker začetek roka torej ne more biti odvisen od pobude samo ene od strank.
Ta rok ni informativen, ampak je zavezujoč za obe stranki, saj njegov iztek ne pomeni samo, da uprava dobi možnost, da s seznama neodvisnih zdravnikov izbere zdravnika, ki da neodvisno mnenje, ampak ji nalaga to obveznost. Vseeno pa ta rok nima narave javnega reda.
Če se postopek za izdajo neodvisnega mnenja začne na pobudo uradnika, se ta za izpodbijanje odločbe uprave, s katero ta enostransko določi zdravnika, ki da neodvisno mnenje, ne more sklicevati na to, da zdravnik, ki ga je uradnik določil za zastopanje, ni upošteval, da je navedeni rok zavezujoč. Čeprav je v praksi res lahko koristno zdravnika, ki ni uradni zdravnik institucije, opozoriti na tako kratek rok za sporazumno izbiro neodvisnega zdravnika, institucija ne krši ene od svojih obveznosti, če tega ne stori, ker se šteje, da je zdravnik uradnika, s tem ko je sprejel, da ga bo zastopal v postopku za izdajo neodvisnega mnenja, določenem v Kadrovskih predpisih, sprejel tudi okvir in roke tega postopka.
(Glej točke 44, 46, 47, od 50 do 52, 54 in 97.)
Napotitev na:
Sodišče: 12. december 1967, Collignon proti Komisiji, 4/67, Recueil, str. 469, 479;
Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Rudolph proti Komisiji, T-197/98, RecFP, str. I‑A‑55 in II‑241, točka 41.
2. Kadar neodvisni zdravnik v svojem mnenju potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga je institucija organizirala v primeru uradnikovega bolniškega dopusta, odsotnosti tega uradnika ni mogoče obravnavati kot neupravičeno odsotnost pred datumom navedenega pregleda, in to čeprav je v tem mnenju navedeno, da je bila odsotnost neupravičena od zgodnejšega datuma. Namreč, čeprav je v prvem stavku člena 59(1), sedmi pododstavek, Kadrovskih predpisov določeno, da je mnenje neodvisnega zdravnika v celoti zavezujoče, je obseg te značilnosti vseeno natančneje določen v zadnjih dveh stavkih navedenega pododstavka, po katerih se odsotnost šteje za neupravičeno od datuma pregleda dalje.
Vendar, ker je razlog za obstoj zelo kratkih rokov, v katerih se postopek za izdajo neodvisnega zdravniškega mnenja lahko začne in izvede, zagotoviti, da se zdravniški pregled, po katerem se izda neodvisno mnenje, opravi čim prej po zdravniškem pregledu, ki ga organizira institucija, in ob upoštevanju obveznosti skrbnega ravnanja, ki je v določbah člena 59(1), peti, šesti in sedmi pododstavek, Kadrovskih predpisov naložena upravi in tudi uradniku, kadar uprava ugotovitev zdravniškega pregleda uradniku ne sporoči v razumnem roku, se uradnikova odsotnost lahko šteje za neupravičeno šele od datuma, ko so bile ugotovitve sporočene, ker obdobja, ko je uradnik čakal na to sporočilo, ni mogoče šteti za obdobje neupravičene odsotnosti.
(Glej točke od 61 do 63 in od 65 do 67.)
3. Zdravniške ocene v pravem pomenu besede, navedene v mnenju neodvisnega zdravnika v okviru zdravniškega pregleda, predvidenega v primeru bolniškega dopusta, ter tudi ocene zdravniške in invalidske komisije se morajo šteti za dokončne, če so bile sprejete pod predpisanimi pogoji. Sodišče Skupnosti, ki ne izvaja nadzora nad navedenimi zdravniškimi ocenami, je pristojno samo za preučitev, ali zdravniško mnenje vsebuje obrazložitev, na podlagi katere je mogoče presoditi premisleke, na katerih temeljijo ugotovitve v tem mnenju, in ali je bila v navedenem mnenju dokazana razumljiva povezava med zdravniškimi ugotovitvami, ki jih mnenje vsebuje, in končnimi sklepi, ki so v njem podani.
(Glej točke od 74 do 76.)
Napotitev na:
Sodišče: 10. december 1987, Jänsch proti Komisiji, 277/94, Recueil, str. 4923, točka 15;
Sodišče prve stopnje: 27. februar 1992, Plug proti Komisiji, T‑165/89, Recueil, str. II‑367, točka 75; 15. december 1999, Nardone proti Komisiji, T‑27/98, RecFP, str. I‑A‑267 in II‑1293, točka 30; 16. junij 2000, C proti Svetu, T‑84/98, RecFP, str. I‑A‑113 in II‑497, točka 43; 12. maj 2004, Hecq proti Komisiji, T‑191/01, ZOdl. JU, str. I‑A‑147 in II‑659, točka 62;
Sodišče za uslužbence: 28. junij 2006, Beau proti Komisiji, F-39/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑51 in II‑A‑1‑175, točka 35.
4. Na podlagi načela dobrega upravljanja mora uprava pri odločanju o položaju uradnika upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno odločitev, in pri tem upoštevati ne samo interes službe, ampak tudi interes zadevnega uslužbenca. Vendar načelo dobrega upravljanja samo po sebi posameznikom ne podeljuje pravic, razen ko je izraz posebnih pravic, kot so pravica, da se njihove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, pravica do izjave, pravica do vpogleda v spis in pravica do obrazložitve odločitev v smislu člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(Glej točko 92.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 6. december 2001, Area Cova in drugi proti Svetu in Komisiji, T‑196/99, Recueil, str. II‑3597, točka 43; 16. marec 2004, Afari proti ECB, T‑11/03, RecFP, str. I‑A‑65 in II‑267, točka 42; 4. oktober 2006, Tillack proti Komisiji, T‑193/04, ZOdl., str. II-3995, točka 127.