SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 24. aprila 2013

Zadeva F‑88/11

BX

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Splošni javni natečaj – Natečaj EPSO/AD/148/09 – Nevpis na rezervni seznam“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero BX predlaga, prvič, naj se odločba komisije splošnega natečaja EPSO/AD/148/09 (v nadaljevanju: komisija), da se je ne vpiše na rezervni seznam natečaja EPSO/AD/148/09, razglasi za nično, drugič, naj se odločba o zavrnitvi njenega ugovora razveljavi, tretjič, naj se spremeni rezervni seznam, in četrtič, naj se Evropski komisiji naloži plačilo odškodnine, ex æquo et bono ocenjene na 7.000 EUR, za povrnitev domnevno nastale nepremoženjske škode in stroškov.

Odločitev:      Tožba se zavrne. BX nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Komisije.

Povzetek

Uradniki – Natečaj – Ocenjevanje poklicne usposobljenosti kandidatov – Vprašanja, postavljena na ustnem preizkusu – Diskrecijska pravica komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91; Priloga III)

Presoje natečajne komisije pri ocenjevanju znanj in usposobljenosti kandidatov ter odločbe, s katerimi ugotovi neuspeh kandidata na izpitu, so izraz vrednostne presoje. Vključene so v široko pooblastilo natečajne komisije za odločanje po prostem preudarku in so lahko predmet presoje sodišča Unije le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo komisije. Poleg tega mora natečajna komisija preveriti, ali so kandidati usposobljeni in ali imajo poklicne izkušnje, potrebne za naloge, ki so povezane s prostim delovnim mestom in navedene v obvestilu o natečaju. Opraviti mora tudi primerjalni preizkus znanja in usposobljenosti kandidatov za izbiro najprimernejših za naloge, ki jih je treba opravljati. Pri, natančneje, ustnih preizkusih natečaja je pooblastilo natečajne komisije za odločanje po prostem preudarku še širše zaradi svobode in negotovosti, ki sta značilni za to vrsto preizkusov, ki so že po sami naravi manj poenoteni kot pisni preizkusi in katerih vsebina se lahko razlikuje glede na izkušenost in osebnost različnih kandidatov ter glede na njihove odgovore na vprašanja komisije. Zato komisija ni prekoračila svojega širokega pooblastila za odločanje po prostem preudarku glede omejenega časa ustnega preizkusa s tem, da je omejila čas tožeče stranke za pripravo odgovora in od nje zahtevala spontan odgovor.

(Glej točke 38, 39, 60 in 61.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Gogos proti Komisiji, T‑95/98, točka 36; 14. julij 2000, Texeira Neves proti Sodišču, T‑146/99, točka 42; 7. februar 2002, Felix proti Komisiji, T‑193/00, točka 36; 5. april 2005, Christensen proti Komisiji, T‑336/02, točka 25; 14. julij 2005, Le Voci proti Svetu, T‑371/03, točka 102.