Language of document : ECLI:EU:F:2010:134

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 28. oktobra 2010

Zadeva F‑84/08

Maria Concetta Cerafogli

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Uslužbenci ECB – Odškodninska tožba za povrnitev škode, nastale neposredno zaradi domnevne nezakonitosti pogojev za zaposlitev in pravil za zaposlene – Nepristojnost Sodišča za uslužbence – Nedopustnost – Oprostitev opravljanja nalog zaradi zastopanja uslužbencev – Neobstoj prilagoditve količine dela – Napaka“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi ES, s katero M. C. Cerafogli predlaga, naj se ECB naloži plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpela predvsem zaradi zavrnitve ECB, da sindikalnim organizacijam prizna učinkovito vlogo, diskriminacije, katere žrtev naj bi bila zlasti zaradi svoje pripadnosti odboru uslužbencev, in neobstoja prilagoditve njene količine dela, da bi se upoštevala oprostitev opravljanja nalog zaradi zastopanja uslužbencev.

Odločitev: ECB se naloži, naj tožeči stranki plača znesek v višini 5000 EUR. V preostalem se tožba zavrne. ECB se naloži plačilo lastnih stroškov in tretjine stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka. Tožeča stranka nosi dve tretjini svojih stroškov.


Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravno sredstvo – Tožba zoper splošni akt – Nedopustnost

(člen 270 PDEU; Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36.2; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90; Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člena 41 in 42)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravno sredstvo – Ničnostna tožba, ki ni bila vložena v rokih – Odškodninska tožba, s katero se prizadeva doseči enak izid – Nedopustnost

(Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36.2; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člen 42)

3.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravno sredstvo – Odškodninski zahtevek, neposredno povezan z ničnostno tožbo

(Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člena 41 in 42; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, členi od 8.1 do 8.3.2)

4.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Varstvo predstavnikov osebja

1.      Iz členov 41 in 42 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki izhaja, da so sodišča Unije po zgledu pristojnosti glede tožb na področju javnih uslužbencev, vloženih na podlagi člena 270 PDEU in člena 90 Kadrovskih predpisov, pristojna za odločanje o tožbah, ki spadajo pod člen 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, samo, če se te nanašajo na posamične akte. Ne morejo pa odločati o tožbah, ki se nanašajo na splošne akte, kot so navedeni pogoji za zaposlitev ali pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, naj bo namen teh tožb, da se razglasi ničnost teh aktov ali da se Evropski centralni banki naloži povrnitev škode, nastale neposredno zaradi nezakonitosti navedenih aktov.

(Glej točko 45.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. december 2001, Cerafogli in drugi proti ECB, T‑20/01, RecFP, str. I‑A‑235 in II‑1075, točka 35.

2.      Po analogiji je treba za tožbe, ki jih vložijo uslužbenci Evropske centralne banke na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter člena 42 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki, uporabljati sodno prakso o statusu uradnikov, v skladu s katero odškodninski zahtevek ni dopusten, če uradnik poskuša doseči enak izid, kot bi ga dosegel z uspešno ničnostno tožbo, ki je ni vložil pravočasno. Uradnik, ki v rokih, določenih v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike, ni vložil ničnostne tožbe zoper akt, ki domnevno posega v njegov položaj, ne more z zahtevkom za povračilo škode, povzročene s  tem aktom, popraviti te opustitve in si priskrbeti nove roke za tožbo.

(Glej točko 50.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. februar 1989, Bossi proti Komisiji, 346/87, Recueil, str. 303, točka 32;

Sodišče prve stopnje: 13. julij 1993, Moat proti Komisiji, T‑20/92, Recueil, str. II‑799, točka 46; 28. junij 2005, Ross proti Komisiji, T‑147/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑171 in II‑771, točka 48.

3.      Čeprav lahko uslužbenec Banke na podlagi člena 8.2 Pravil za zaposlene v Evropski centralni banki pravno sredstvo vloži šele takrat, ko je izčrpal predhodni postopek, ki vključuje dve fazi, in sicer zahtevo za notranji upravni nadzor in nato predhodno pritožbo, nobena določba členov 41 in 42 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki in nobena določba členov od 8.1 do 8.3.2 Pravil za zaposlene v Evropski centralni banki ne določa posebnega postopka zahtevka pred tema dvema fazama, če Banka ne bi predhodno sprejela nobene odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati.

Iz tega izhaja, da je odškodninski zahtevek, povezan s predlogom za razglasitev ničnosti, dopusten, čeprav tožeča stranka pred vložitvijo svoje zahteve za notranji upravni nadzor Evropski centralni banki ni predložila zahtevka za povrnitev te škode.

(Glej točki 54 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 16. september 2009, Vinci proti ECB, F‑130/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑307 in II‑A‑1‑1651, točka 51.

4.      Če Evropska centralna banka ne prilagodi količine dela člana svojega osebja, da bi upoštevala oprostitev opravljanja nalog, ki je odobrena temu članu za zastopanje uslužbencev, zaradi česar navedenih nalog morda ne more opravljati v popolnoma zadovoljivih razmerah, stori napako, zaradi katere se lahko uveljavlja njena odgovornost.

(Glej točko 58.)