SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 28. septembra 2011

Zadeva F‑26/10

AZ

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2009 – Sposobnost delati v tretjem jeziku – Obstoj disciplinskega postopka – Izključitev iz napredovalnega obdobja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja v skladu z njenim členom 106a, s katero AZ predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bil izključen iz napredovalnega obdobja 2009.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Zavrnilna odločba – Sprememba obrazložitve izpodbijanega akta

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Načela – Pravica do obrambe

3.      Uradniki – Napredovanje – Pogoji – Dokaz sposobnosti delati v tretjem jeziku

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(2))

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Razlogi – Nezakonitost odločbe uprave, ki ni bila izpodbijana v roku – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Uprava je lahko v sistemu pravnih sredstev iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike in ob upoštevanju stalnega razvoja predhodnega postopka, uvedenega z navedenima členoma, prisiljena ob zavrnitvi pritožbe dopolniti ali spremeniti obrazložitev, na podlagi katere je sprejela izpodbijani akt.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 9. december 2009, Komisija proti Birkhoffu, T‑377/08 P, točke od 55 do 60.

2.      Tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, ni mogoče uveljavljati zoper katere koli akte, ki posegajo v položaj, to je zoper vse akte, ki imajo zavezujoče pravne učinke, ki bi lahko neposredno in posamično vplivali na interese uradnika, s tem da bi resno spremenili njegov pravni položaj. Zato bi naložitev upravi, da mora zaslišati vsakega uslužbenca pred sprejetjem katerega koli akta, ki posega v njegov položaj, zanjo pomenila nerazumno breme.

Dejstvo, da je odločba z vidika postopka akt, ki posega v položaj, namreč ne omogoča, da se iz njega samodejno, brez upoštevanja narave postopka zoper zadevnega uradnika, sklepa, da mora organ, pristojen za imenovanja, ustrezno zaslišati zadevno osebo pred sprejetjem take odločbe.

Torej je tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, mogoče učinkovito uveljavljati le, prvič, če je sporna odločba sprejeta po koncu postopka zoper zadevno osebo, in drugič, če je dokazana resnost posledic, ki jih lahko ima ta odločba za položaj te osebe.

(Glej točke od 49 do 51.)

Napotitev na:

Sodišče: 29. april 2004, Parlament proti Reynoldsu, C‑111/02 P, točka 57.

3.      Pogoj, da je treba dokazati sposobnost delati v tretjem jeziku, je objektivni pogoj, ki ga mora uradnik nujno izpolniti za napredovanje. Zato okoliščina, da ta proti svoji volji ni mogel opraviti jezikovnega testa, ne more sama po sebi povzročiti, da zanj ne velja pogoj, da mora dokazati sposobnost delati v tretjem jeziku.

(Glej točko 68.)

4.      Uradnik, ki v rokih, določenih v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike, ni vložil ničnostne tožbe zoper akt, ki domnevno posega v njegov položaj, ne more z zahtevkom za povračilo škode, povzročene s tem aktom, popraviti te opustitve in si priskrbeti nove roke za tožbo.

(Glej točko 85.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 29. februar 1996, Lopes proti Sodišču, T‑547/93, točka 174.