SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 20. junija 2012

Zadeva F‑66/11

Alma Yael Cristina

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Odločba natečajne komisije o nepripustitvi k ocenjevalnim preizkusom – Pravna sredstva – Tožba, vložena brez čakanja na odločitev o upravni pritožbi – Dopustnost – Posebni pogoji za pripustitev k natečaju – Zahtevane poklicne izkušnje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero tožeča stranka predlaga po eni strani razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije javnega natečaja EPSO/AST/111/10, s katero se je ne pripusti k ocenjevalnim preizkusom navedenega natečaja, in po drugi strani naložitev Komisiji, naj povrne škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi te odločbe.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odločba natečajne komisije – Predhodna upravna pritožba – Fakultativnost – Vložitev – Posledice – Ohranitev pravice do vložitve direktne tožbe pri sodišču Unije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za pripustitev – Predložene diplome ali potrjene poklicne izkušnje – Presoja natečajne komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člena 2, drugi odstavek, in 5)

1.      Kadar izključeni kandidat izpodbija odločbo natečajne komisije, mu ni treba vložiti predhodne pritožbe zoper izpodbijano odločbo. Če se kandidat na natečaju vseeno obrne na organ, pristojen za imenovanja, to ne glede na pravni pomen tega dejanja ne more učinkovati tako, da bi kandidat izgubil pravico do vložitve direktne tožbe pri sodišču. Za dopustnost take tožbe pred sodiščem pa ne velja pogoj izčrpanja predhodnega postopka, določenega v členu 91 Kadrovskih predpisov, ker ta pogoj velja samo za tožbe, pri katerih je upravna pritožba obvezna.

S spoštovanjem zahtev pravne varnosti ni mogoče utemeljevati uporabe procesne predpostavke za direktno tožbo pri sodišču, ki se zanjo ne uporablja, ne da bi se s tem omejevala pravica izključenih kandidatov, da zoper odločbo natečajne komisije vložijo neposredno tožbo pri sodišču. V zvezi s spoštovanjem načela učinkovitega izvajanja sodne oblasti se to načelo najbolj spoštuje, če direktno tožbo pred njim obravnava brez upoštevanja izida pritožbe, ki je ne obravnava.

(Glej točke 38, 40, 42, 50 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče: 30. november 1978, Salerno in drugi proti Komisiji, 4/78, 19/78 in 28/78, točka 10;

Sodišče prve stopnje: 20. junij 1990, Burban proti Parlamentu, T‑133/89, točka 17.

2.      Natečajna komisija je pristojna, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali poklicne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v obvestilu o natečaju. Komisija ima glede tega v okviru določb Kadrovskih predpisov o natečajnih postopkih diskrecijsko pravico, kar zadeva presojo narave in trajanja prejšnjih poklicnih izkušenj kandidatov ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo te izkušnje lahko imajo z zahtevami prostega delovnega mesta. Sodišče Unije mora tako v okviru nadzora zakonitosti preveriti le, ali pri izvajanju te pristojnosti ni prišlo do očitne napake.

V zvezi s tem lahko natečajna komisija za to, da bi preverila, ali so pogoji za pripustitev izpolnjeni, upošteva le navedbe kandidatov v njihovih prijavah in dokazila, ki jih morajo priložiti v podporo prijavi, ter ji nikakor ni treba pozivati kandidatov, naj ji predložijo dodatna dokazila, ali sami izvesti dodatnih poizvedb zaradi preveritve, ali zadevna oseba izpolnjuje vse pogoje iz obvestila o natečaju. Iz določb člena 2, drugi odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom je razvidno, da ti natečajni komisiji dajejo zgolj možnost, da od kandidatov zahteva predložitev dodatnih podatkov, če dvomi o predloženem dokazilu. V zvezi s tem ni dvoma, da ni mogoče spremeniti v obveznost nekaj, kar je zakonodajalec določil le kot možnost natečajne komisije.

(Glej točke od 67 do 69, 80 in 81.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑214/99, točki 71 in 78; 25. marec 2004, Petrich proti Komisiji, T‑145/02, točka 37; 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, točki 65 in 66;

Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Časta proti Komisiji, F‑40/09, točki 58 in 67 ter navedena sodna praksa.