Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 11. aprila 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 12. februarja 2019 v zadevi T-201/17, Printeos/Komisija

(Zadeva C-301/19 P)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Evropska komisija (zastopniki: F. Dintilhac, P. Rossi in F. Jimeno Fernández, agenti)

Druga stranka v postopku: Printeos, S.A.

Predlog

Sodišče naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2019 v zadevi T-201/17, Printeos S.A. proti Evropski komisiji.

Sodišče naj v zadevi meritorno odloči in v celoti zavrne tožbo, ker je

odškodninski zahtevek na podlagi členov 266, drugi odstavek, 268 in 340 PDEU, ter člena 41(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah neutemeljen,

ugovor nezakonitosti člena 90(4)(a) Uredbe št. 1268/2012¹ nedopusten oziroma, podredno, neutemeljen,

zahtevek za razglasitev ničnosti elektronskega dopisa z dne 26. januarja 2017 nedopusten ali, podredno, neutemeljen.

Družbi Printeos S.A. naj se naloži plačilo stroškov obeh postopkov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropska komisija trdi, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi napačno uporabilo glede teh vprašanj:

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je kršilo pravico do obrambe Evropske komisije in spoštovanje ustreznega postopka s kršitvijo načela non ultra petita, saj je neupravičeno spremenilo predmet in vsebino spora, ko je tožečo stranko na obravnavi pozvalo, naj spremeni pravno opredelitev obresti, ki jih je zahtevala v svoji prvotni tožbi.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno razlagalo člen 266 PDEU, ko je ugotovilo, da ta člen nalaga absolutno in nepogojno obveznost plačila zamudnih obresti v primeru razglasitve ničnosti odločbe, s katero je naložena sankcija ali globa, in sicer z retroaktivnim učinkom od datuma začasnega plačila.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je člen 266 PDEU razlagalo glede na sodbi IPK² in Corus ³ ter sklep Holcim⁴ ne da bi upoštevalo nov zakonodajni okvir, ki se uporablja za sankcije na področju konkurence.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo, da so v tem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih sodna praksa zahteva za obstoj nepogodbene odgovornosti.

Peti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je kršilo načeli zakonitosti in pravne varnosti, ko za ta primer ni uporabilo člena 90 Delegirane uredbe št. 1268/2012, kljub pravnomočnosti prejšnje odločbe, v kateri je bilo tako odločeno.

____________

¹ Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL 2012, L 362, str. 1).

² Zadeva Komisija/IPK International, C-366/13 P, sodba z dne 12. februarja 2015, EU:C:2015:83

³ Zadeva Corus/Komisija, T-171/99, sodba z dne 10. oktobra 2001, EU:T:2001:249

⁴ Zadeva Holcim/Komisija, T-86/03, sklep z dne 4. maja 2005, EU:T:2005:157