SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 4. februarja 2011

Zadeva F‑34/10

Oscar Orlando Arango Jaramillo in drugi

proti

Evropski investicijski banki (EIB)

„Javni uslužbenci – Osebje Evropske investicijske banke – Reforma pokojninskega sistema – Prepozna tožba – Nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 41 Poslovnika Evropske investicijske banke, s katero O. O. Arango Jaramillo in 34 drugih uslužbencev Evropske investicijske banke (EIB) predlagajo razglasitev ničnosti plačilnih listov za februar 2010 v delu, v katerem so iz njih razvidne odločbe EIB o povečanju njihovih pokojninskih prispevkov, in naložitev EIB, naj jim plača odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeče stranke nosijo vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravno sredstvo – Roki – Zahteva po razumnem roku

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

2.      Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Pojem

(Statut Sodišča, člen 45, drugi odstavek)

1.      Ker v PDEU in Uredbi o uslužbencih Evropske investicijske banke ni nikakršne navedbe o roku za tožbo, ki bi se uporabljal za spore med EIB in njenimi uslužbenci, sodišče Unije po uskladitvi, na eni strani, pravice posameznika do učinkovitega sodnega varstva in, na drugi strani, zahteve po pravni varnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso razsodi, da mu je treba spore med EIB in njenimi uslužbenci predložiti v razumnem roku in meni, pri čemer izhaja iz pogojev v zvezi z roki za tožbe iz člena 91 Kadrovskih predpisov za uradnike, da je treba načeloma kot razumen šteti trimesečni rok.

Le s strogo uporabo pravil o rokih za tožbe uslužbencev Evropske investicijske banke še ni mogoče vplivati na pravico do učinkovitega pravnega sredstva, saj je cilj navedenih pravil zagotoviti zlasti upoštevanje načela pravne varnosti in izognitev vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu obravnavanju pri izvajanju sodne oblasti.

(Glej točki 14 in 20.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. maj 2002, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, C‑406/01, točka 20;

Sodišče prve stopnje: 23. februar 2001, De Nicola proti EIB, T‑7/98, T‑208/98 in T‑109/99, točke od 97 do 99, 100, 101, 107 in 119 ter navedena sodna praksa.

2.      Pojma nepredvidenih okoliščin in višje sile zajemata objektivni in subjektivni element, pri čemer se prvi nanaša na neobičajne okoliščine in okoliščine, na katere tisti, ki se želi nanje sklicevati, nima vpliva, drugi pa od zadevne osebe zahteva, da se zaščiti pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez čezmernega odpovedovanja. Oseba mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost pri spoštovanju določenih rokov.

Kadar je tožba poslana elektronsko zadnji dan pred iztekom roka za tožbo ob 23.59 in prispe na elektronski naslov sodnega tajništva Sodišča za uslužbence naslednji dan ob 00.00, to je manj kot dve minuti pozneje, takega roka ni mogoče šteti za neobičajen dogodek v smislu sodne prakse o višji sili in nepredvidenih okoliščinah, ob upoštevanju motenj, ki lahko vplivajo na prenos elektronskih sporočil in posledične nepravilnosti pri ponudnikih spletnega dostopa pošiljatelja sporočila ali njegovega naslovnika.

(Glej točki 23 in 24.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. december 1994, Bayer proti Komisiji, C‑195/91 P, točka 32.