SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 18. maja 2015

Zadeva F‑79/13

Valéria Anna Gyarmathy

proti

Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)

„Javni uslužbenci – Osebje EMCDDA – Začasni uslužbenec– Nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi – Psihično nasilje – Prošnja za pomoč – Upravna preiskava – Zamudna sodba – Preizkus dopustnosti tožbe – Akt, ki posega v položaj – Nedopustnost – Naložitev plačila stroškov“

Predmet:      Tožba, ki jo je na podlagi člena 270 PDEU vložila V. A. Gyarmathy in s katero predlaga razglasitev ničnosti več odločb Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA ali v nadaljevanju: Center) v zvezi s prošnjo za pomoč zaradi zatrjevanega psihičnega nadlegovanja in nepodaljšanja pogodbe začasnega uslužbenca. Tožeča stranka poleg tega predlaga povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, ki naj bi jo utrpela zaradi izpodbijanih odločb.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Prošnja za pomoč – Pojem – Predlog za sprejetje odločbe ali dodelitev odškodnine na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov – Dolžnost uprave, da preuči pritožbe v zvezi s psihičnim nasiljem in pritožnika obvesti o ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z njegovo pritožbo – Pogoj – Spoštovanje predhodnega postopka za vložitev pritožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 24 in 90(1))

2.      Pritožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Dopis, naslovljen na začasnega uslužbenca, v katerem je opozorjen na datum izteka svoje pogodbe – Izključitev – Odločba o nepodaljšanju pogodbe – Vključitev

(Kadrovski predpisi, člen 90(2))

3.      Pritožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba, da se brez nadaljnjih ukrepov ustavi preiskava, uvedena na podlagi prošnje za pomoč – Vključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      Kot prošnjo za pomoč je treba opredeliti ne le prošnjo, ki jo je vložil uradnik ali uslužbenec, ki zdaj zatrjuje, da je zaradi svojega položaja in nalog žrtev groženj, žalitev, klevet ali širjenja klevet ali napadov nanj ali njegovo lastnino oziroma člane njegove družine ali njihovo lastnino, temveč tudi prošnjo uradnika, naj organ za imenovanja, sprejme odločbo ali naloži plačilo odškodnine zaradi razloga, povezanega s členom 24 Kadrovskih predpisov, tudi če je nezakonito ravnanje prenehalo.

V zvezi s tem zadostuje, da uradnik ali uslužbenec, ki svojo institucijo prosi za pomoč, vloži prošnjo na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov v skladu s členom 90(1) teh predpisov, in predloži vsaj začetne dokaze glede resničnosti napadov, ki naj bi jih utrpel. Zadevna institucija mora ob takih dokazih sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti pa v sodelovanju s pritožnikom opraviti preiskavo, da bi ugotovila dejstva, ki so razlog za pritožbo. Obveznost pomoči zajema predvsem dolžnost uprave, da resno, hitro in popolnoma zaupno preuči pritožbe v zvezi s psihičnim nasiljem in pritožnika obvesti o ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z njegovo pritožbo.

(Glej točki 31 in 32.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodbi Klug/EMEA, F‑35/07, EU:F:2008:150, točka 74, in navedena sodna praksa, ter Faita/EESO, F‑92/11, EU:F:2013:130, točka 48.

2.      V skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov v položaj posegajo samo akti ali ukrepi, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, tako da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Take akte mora v zvezi z uslužbencem, za katerega veljajo pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, sprejeti organ, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, poleg tega pa morajo imeti ti akti naravo odločbe. Poleg tega akt, ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi s prejšnjim aktom, pomeni njegov potrditveni akt in zato ne more povzročiti, da rok za vložitev tožbe začne teči znova.

V zvezi s tem dopis, v katerem je uslužbenec samo opozorjen na določbe svoje pogodbe o datumu izteka te pogodbe in ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi z navedenimi določbami, ni akt, ki posega v položaj. Če pa se pogodba lahko podaljša, odločitev uprave, da se pogodba ne podaljša, pomeni akt, ki posega v položaj, ki je ločen od zadevne pogodbe in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo ali celo tožbo v rokih, določenih v Kadrovskih predpisih. Taka odločitev, ki se sprejme po ponovni preučitvi interesa službe in položaja zadevne osebe, namreč vsebuje nov element v primerjavi s prvotno pogodbo in je torej ni mogoče šteti zgolj za potrditev te pogodbe.

(Glej točki 44 in 46.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodbi Bennett in drugi/UUNT, F‑102/09, EU:F:2011:138, točke od 57 do 59, in Solberg/EMCDDA, F‑124/12, EU:F:2013:157, točke od 16 do 18, in navedena sodna praksa.

3.      Akti ali odločbe, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki bi lahko neposredno in takoj vplivali na interese tožeče stranke, s tem ko bi resno spremenili njen pravni položaj.

Odločba, da se brez nadaljnjih ukrepov ustavi preiskava na podlagi prošnje za pomoč, posega v položaj vlagateljice prošnje, ker se s tem zavrne prošnja za pomoč.

(Glej točki 54 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Labiri/EESO, F‑124/10, EU:F:2013:21, točki 42 in 53 ter navedena sodna praksa.