Zadeva C‑264/14
Skatteverket
proti
Davidu Hedqvistu
(predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 2(1)(c) in 135(1), od (d) do (f) – Odplačne storitve – Transakcije menjave virtualne valute ,bitcoin‘ v običajne valute – Oprostitev”
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 22. oktobra 2015
1. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odplačno opravljanje storitev – Pojem – Transakcije menjave virtualne valute ,bitcoin‘ v običajne valute – Vključitev
(Direktiva Sveta 2006/112, členi 2(1)(c), 14 in 24)
2. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve – Bančne transakcije ali transakcije z vrednostnimi papirji – Transakcije menjave virtualne valute ,bitcoin‘ v običajne valute – Izključitev
(Direktiva Sveta 2006/112, člen 135(1)(d) in (f))
3. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve – Transakcije z vrednostnimi papirji – Transakcije menjave virtualne valute ,bitcoin‘ v običajne valute – Vključitev
(Direktiva Sveta 2006/112, člen 135(1)(e))
4. Pravo Evropske unije – Razlaga – Večjezična besedila – Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in ciljev zadevne ureditve
(Direktiva Sveta 2006/112, člen 135(1)(e))
1. Člen 2(1)(c) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da štejejo za opravljanje storitev za plačilo v smislu te določbe transakcije, opisane kot menjava običajnih valut za enote virtualne valute „bitcoin“ in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam.
Prvič, virtualne valute z dvosmernim tokom „bitcoin“ namreč ni mogoče opredeliti kot premoženje v stvareh v smislu člena 14 Direktive 2006/114, glede na to, da ima ta virtualna valuta zgolj funkcijo plačilnega sredstva. Zato transakcije, ki pomenijo menjavo različnih plačilnih sredstev, ne spadajo na področje uporabe pojma dobave blaga iz tega člena 14 Direktive. V teh okoliščinah te transakcije pomenijo opravljanje storitev v smislu člena 24 Direktive 2006/114. Glede, drugič, odplačnosti opravljanja storitev v smislu člena 2(1)(c) navedene direktive je treba šteti, da transakcije, pri katerih je podano dvostransko pravno razmerje, v okviru katerega se stranke transakcije vzajemno zavežejo, da bodo prenesle zneske v določeni valuti ter da bodo prejele protivrednost v virtualni valuti z dvosmernim tokom ali obratno, pomenijo opravljanje storitev, ki se opravijo za protidajatev, ki je neposredno povezana z opravljeno storitvijo. V zvezi s tem za določitev odplačnosti opravljanja storitev ni pomembno, da plačilo za to storitev nima oblike plačila provizije ali plačila posebnih stroškov.
(Glej točke 24, od 26 do 31 in točko 1 izreka.)
2. Člen 135(1)(d) in (f) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da storitve menjave običajnih valut za enote virtualne valute „bitcoin“ in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam, ne spadajo na področje uporabe teh določb.
Glede, najprej, oprostitev iz člena 135(1)(d) navedene direktive, virtualne valute „bitcoin“ – ker je pogodbeno plačilno sredstvo – prvič, ni mogoče šteti niti za tekoči račun, depozit, plačilo ali transfer. Drugič, v nasprotju z dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti iz člena 135(1)(d) Direktive 206/112 je ta valuta neposredno plačilno sredstvo med subjekti, ki jo sprejmejo. Dalje, glede oprostitev iz člena 135(1)(f) Direktive 2006/112, virtualna valuta „bitcoin“ ni niti vrednostni papir, ki daje lastninsko pravico nad pravnimi osebami, niti primerljiv vrednostni papir.
(Glej točke 38, 42, 54, 55, 57 in točko 2 izreka.)
3. Člen 135(1)(e) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da je opravljanje storitev, opisanih kot menjava običajnih valut za enote virtualne valute „bitcoin“ in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam, transakcija, ki je v skladu s to določbo oproščena plačila davka na dodano vrednost.
Pojme, uporabljene v členu 135(1)(e) Direktive 2006/112, ki določa, da države članice oprostijo transakcije v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo, je namreč treba razlagati in uporabljati enotno v smislu različic v vseh jezikih Unije. Namen oprostitve finančnih transakcij, naštetih v tej določbi, je zlasti ta, da se odpravijo težave, povezane z določitvijo davčne osnove in zneska davka na dodano vrednost, ki se lahko odbije, ki se pojavijo v okviru obdavčitve finančnih transakcij. Transakcije, ki se nanašajo na valute, ki niso tradicionalne, to je druge valute, ki niso denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v eni ali več državah članicah, so finančne transakcije, če sta stranki te valute pri določeni transakciji sprejeli kot plačilno sredstvo, ki se razlikuje od zakonitih plačilnih sredstev in ima zgolj funkcijo plačilnega sredstva.
Poleg tega so lahko v posebnem primeru transakcij, kot so transakcije menjave, težave, povezane z določitvijo davčne osnove in zneska davka na dodano vrednost, ki se lahko odbije, enake, ne glede na to, ali gre za menjavo tradicionalnih valut, ki so običajno oproščene na podlagi člena 135(1)(e) Direktive 2006/112, ali menjavo teh valut v virtualne valute z dvosmernim tokom – in obratno – ki čeprav niso zakonito plačilno sredstvo, pomenijo plačilno sredstvo, ki ga sprejmeta stranki določene transakcije. Razlaga navedene določbe, v skladu s katero ta zadeva transakcije, ki se nanašajo le na tradicionalne valute, bi tej določbi odvzela del njenih učinkov.
(Glej točke 44, 45, od 48 do 51, 53, 57 in točko 2 izreka.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 47.)