SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 29. aprila 2008

Zadeva F-133/07

André Hecq

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer poklicne bolezni – Trajanje zdravstvenega postopka – Odškodninska tožba – Neobstoj pritožbe – Očitna nedopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero A. Hecq predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 12. julija 2007, s katero je odločila o njegovi pritožbi, ker je s to odločbo zavrnila njegovo zahtevo za, po eni strani, plačilo zamudnih obresti na zneske, ki bi mu lahko bili dodeljeni na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, in, po drugi strani, plačilo zneska 2000 EUR za povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel zaradi nesprejemljive počasnosti uprave pri obravnavi njegove zadeve.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba, vložena brez predhodnega postopka na podlagi Kadrovskih predpisov – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Tožba – Neomejena sodna pristojnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 73, 90 in 91)

1.      Predlogi za razglasitev ničnosti, ki so vloženi zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe in katerih edini cilj je pridobitev odškodnine, ki je bila tožeči stranki zavrnjena v navedeni odločbi, so povezani z odškodninskimi zahtevki, tako da so v sistemu pravnih sredstev, uvedenem s členoma 90 in 91 Kadrovskih predpisov, dopustni le, če je bil pred vložitvijo tožbe izveden predhodni postopek v skladu z določbami Kadrovskih predpisov. Ta postopek je različen glede na to, ali je bila škoda, katere povrnitev se zahteva, povzročena z aktom, ki posega v položaj, v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ali zaradi ravnanja uprave, ki ni imelo narave odločbe. V prvem primeru mora zainteresirana oseba v predpisanem roku pri organu za imenovanja vložiti pritožbo zoper navedeni akt. V drugem primeru pa je nasprotno treba upravni postopek začeti z zahtevo za odškodnino v skladu s členom 90(1) Kadrovskih predpisov. Šele zavrnilna odločba ali zavrnitev te zahteve zaradi molka organa je odločba, ki posega v položaj, zoper katero se lahko vloži pritožba, in šele po zavrnilni odločbi ali zavrnitvi te pritožbe zaradi molka organa se lahko vloži odškodninska tožba pri sodišču Skupnosti.

Čeprav je dovoljeno, da se odškodninska tožba pravilno vloži v fazi pritožbe, in posledično ni treba, da je pred njo nujno vložena zahteva na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, pa je tako pod pogojem, da ta odškodninska tožba temelji na nezakonitosti akta, zoper katerega je vložena navedena pritožba. V tem primeru obstaja neposredna zveza med ničnostno tožbo in odškodninsko tožbo, tako da je zadnja dopustna, če je del ničnostne tožbe, ne da bi pred njo morala obstajati zahteva, naj organ za imenovanja povrne domnevno utrpelo škodo. Kadar pa, nasprotno, odškodninska tožba ne temelji na očitku v zvezi z aktom, ki posega v položaj, ni odvisna od ničnostne tožbe, zato se odškodninska tožba lahko vloži brez predhodnega izpodbijanja sporne zavrnilne odločbe pred upravo.

(Glej točke 18, 23 in 24.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 25. februar 1992, Marcato proti Komisiji, T-64/91, Recueil, str. II‑243, točke od 31 do 33 in navedena sodna praksa; 13. julij 1995, Saby proti Komisiji, T-44/93, RecFP, str. I-A-175 in II-541, točka 31; 12. maj 1998, O’Casey proti Komisiji, T-184/94, RecFP, str. I-A-183 in II-565, točka 98; 28. januar 2003, F proti Računskemu sodišču, T-138/01, RecFP, str. I-A-25 in II‑137, točka 57.

2.      Sodišče Skupnosti lahko sicer po uradni dolžnosti v okviru ničnostne tožbe dodeli odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi neobičajno dolgega zdravstvenega postopka na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, čeprav zainteresirana oseba ni vložila odškodninske tožbe na podlagi členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov in se postopkovni pogoji iz teh členov po definiciji niso upoštevali, pa predlog, naj se upravi naloži tako plačilo, vseeno ni dopusten, kadar odškodninska tožba, ki jo je vložil uradnik, ni bila predmet zakonitega predhodnega postopka v skladu z določbami Kadrovskih predpisov in zdravstveni postopek še ni bil končan.

Po eni strani namreč sodišče Skupnosti lahko uporabi svoja sodna pooblastila, zlasti neomejeno pristojnost, ki jo ima v sporih finančne narave, le, če mu je zadeva pravilno predložena. Po drugi strani dejstvo, da izid postopka iz člena 73 ni znan, sodišču preprečuje presojo stvarnosti in obsega zatrjevane nepremoženjske škode. Nazadnje se v vsakem primeru tako povračilo škode po uradni dolžnosti lahko naloži le zato, da se ugotovitvi neobičajno dolgega trajanja zdravstvenega postopka da polni učinek, kadar ta nezakonitost v okviru ničnostne sodbe vseeno ne more utemeljiti razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

(Glej točke 26 in od 28 do 30.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. april 2006, Angeletti proti Komisiji, T-394/03, ZOdl. JU, str. I-A-2-95 in II-A-2-441, točke od 162 do 167;

Sodišče za uslužbence: 1. februar 2008, Labate proti Komisiji, F-77/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točke od 20 do 22.