Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie (Poljska) 11. maja 2020 – MN, DN, JN, ZN/X Bank S.A.
(Zadeva C-198/20)
Jezik postopka: poljščina
Predložitveno sodišče
Sąd Rejonowy dla Warszawy-Woli w Warszawie
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: MN, DN, JN, ZN
Tožena stranka: X Bank S.A.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Prvo vprašanje: ali je treba člene 2(b), 3(1) in (2) ter 4 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah1 in njene uvodne izjave, v katerih je navedeno:
- ker mora biti potrošnik deležen enakega varstva pri ustnih in pisnih pogodbah, pri slednjih ne glede na to, ali so pogodbeni pogoji vsebovani v enem dokumentu ali več;
- ker je treba oceno [nepoštenih] pogodbenih pogojev, glede na izbrana splošna merila, zlasti pri prodajnih ali dobavnih dejavnostih na javnopravnih področjih, ki nudijo skupinske storitve in upoštevajo solidarnost med uporabniki, dopolniti z možnostjo za celotno oceno različnih vpletenih interesov; ker je za to potrebna zahteva dobre vere; ker je treba pri oceni dobre vere zlasti posvečati pozornost moči pogajalske pozicije strank, ali je bil potrošnik spodbujen v strinjanje s pogodbenim pogojem in ali je bilo blago ali storitve prodano ali dobavljeno na posebno naročilo potrošnika; ker zahtevo dobre vere lahko izpolni prodajalec ali dobavitelj, če posluje lojalno in pravično z drugo stranko, katere zakonite interese mora upoštevati;
- ker morajo biti pogodbe sestavljene v jasnem, razumljivem jeziku, ker mora potrošnik imeti možnost preučiti vse pogoje in ker mora v dvomu prevladati razlaga, ki je za potrošnika najbolj ugodna;
glede na točki 16 in 21 sodbe Sodišča z dne 3. septembra 2015, Horațiu Ovidiu Costea proti SC Volksbank România SA (C-110/14, ECLI:EU:C:2015:538) ter točke 20 in od 26 do 33 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Pedra Cruza Villalóna, predstavljenih 23. aprila 2015 (ECLI:EU:C:2015:271),
razlagati tako, da je do potrošniškega varstva, ki je priznano z Direktivo 93/13, upravičen vsak potrošnik?
Ali pa je, kot izhaja iz točke 74 sodbe Sodišča z dne 30. aprila 2014, Árpád Kásler, Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt (ECLI:EU:C:2014:282), do potrošniškega varstva upravičen le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik? Povedano drugače, ali lahko nacionalno sodišče ugotovi nepoštenost določil pogodbe, ki jo sklene kakršen koli potrošnik, ali pa lahko ugotovi le nepoštenost določil pogodbe, ki jo je sklenil potrošnik, ki ga je mogoče šteti za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika?
2. Drugo vprašanje: če je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da do potrošniškega varstva na podlagi Direktive 93/13 ni upravičen vsak potrošnik, ampak le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ali se za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika lahko šteje potrošnik, ki pogodbe o hipotekarnem kreditu, indeksiranem v tuji valuti, v vrednosti 150.000,00 PLN in z dobo vračanja 30 let, ki jo je sklenil, pred sklenitvijo ni prebral? Ali se takemu potrošniku lahko prizna varstvo na podlagi Direktive 93/13?
3. Tretje vprašanje: če je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da do potrošniškega varstva na podlagi Direktive 93/13 ni upravičen vsak potrošnik, ampak le normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ali se za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika lahko šteje potrošnik, ki je osnutek pogodbe o hipotekarnem kreditu, indeksiranem v tuji valuti, v vrednosti 150.000,00 PLN in z dobo vračanja 30 let, sicer prebral, vendar pogodbe ni v celoti razumel in njenega pomena pred sklenitvijo kljub temu ni skušal razumeti, pri čemer zlasti sopogodbenika –banke – ni zaprosil za pojasnitev njenega pomena in pomena njenih posameznih določil? Ali se takemu potrošniku lahko prizna varstvo na podlagi Direktive 93/13?
____________
1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.