SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 5. julija 2007

Zadeva F-24/06

Sabrina Abarca Montiel in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Razvrstitev in plačilo – Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) – Otroške negovalke – Nekdanji delavci po belgijskem pravu – Sprememba veljavne ureditve – Enako obravnavanje“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero S. Abarca Montiel in 19 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije predlaga razglasitev ničnosti odločb organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, s katerimi sta bila določena njihova razvrstitev in plačilo na podlagi pogodb o zaposlitvi pogodbenih uslužbencev, ki so bile podpisane aprila 2005 in so začele veljati 1. maja 2005, ter razglasitev ničnosti odločb istega organa z dne 21. novembra 2005 o zavrnitvi pritožb, ki so jih vložili zoper prve odločbe.

Odločitev: Odločbe, s katerimi je Komisija na podlagi pogodb o zaposlitvi začasnih uslužbencev, podpisanih aprila 2005, določila plačilo tožečih strank, se razglasijo za nične. V preostalem se tožba zavrne. Komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke. Tožeče stranke nosijo polovico svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Razvrstitev

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 80(2) in 82(2))

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, priloga, člen 2(2))

3.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, priloga, člen 2(2))

1.      V skladu s členom 82(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev so minimalni pogoji o izobrazbi in poklicnih izkušnjah, ki se zahtevajo za zaposlitev pogodbenega uslužbenca, ki spada v funkcionalni skupini II in III, enaki: zadevna oseba mora imeti diplomo, ki potrjuje višješolsko izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, v zadnjenavedenem primeru mora imeti tudi vsaj triletne ustrezne poklicne izkušnje, ali kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni.

Pojasnila o tem v členu 2(1)(b) in (c) Splošnih določb za izvajanje o postopkih zaposlovanja in dela pogodbenih uslužbencev Komisije ne morejo ovreči te ugotovitve, zlasti glede pogoja o dokazilu srednješolske izobrazbe, potrjene z diplomo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje. Če ima oseba tri leta ustreznih poklicnih izkušenj, zadnjenavedena diploma namreč omogoča dostop do delovnega mesta, ki spada v funkcionalno skupino II, in delovnega mesta, ki spada v funkcionalno skupino III.

V teh okoliščinah dejstvo, da imajo zadevni uslužbenci diplomo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, samo po sebi ne more upravičiti tega, da se zaposlijo v funkcionalni skupini III namesto v funkcionalni skupini II.

Poleg tega je Komisija sprejela Splošne določbe za izvajanje prehodnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v jaslicah in vrtcih Urada za infrastrukturo v Bruslju, da bi uredila svojo diskrecijsko pravico pri uporabi člena 80(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, v katerem so opredeljene naloge različnih funkcionalnih skupin. Iz člena 1(2)(b) in (c) navedenih splošnih določb za izvajanje jasno izhaja, da osebe, zaposlene kot otroški(-e) negovalci(‑ke), spadajo v funkcionalno skupino II, razen če imajo naziv „administrativni koordinatorji(-ke) osebja po belgijskem pravu“, v tem primeru pa spadajo v funkcionalno skupino III.

Namreč, čeprav je res, da je s členom 5(1) navedenih splošnih določb za izvajanje Komisiji dovoljeno, da pogodbenega uslužbenca zaposli v funkcionalni skupini III, če ima diplomo otroškega negovalca, je to samo možnost, ki jo ima institucija, kot izhaja iz uporabe glagola „moči“ v tej določbi. Razlika med angleško različico člena 5(1), ki vsebuje sklicevanje na pogoje iz člena 1 navedenih splošnih določb za izvajanje, in francosko različico tega člena, v kateri ni takega sklicevanja, ne postavlja pod vprašaj tega, da je razvrstitev pogodbenih uslužbencev z diplomo otroškega negovalca v funkcionalno skupino III za institucijo neobvezna.

(Glej točke od 47 do 50, 53 in 54.)

2.      Iz besedila člena 2(2) priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev jasno izhaja, da je izplačilo dodatka k osebnim prejemkom v primeru znižanja teh prejemkov, potem ko se delavec, ki je bil prej na institucijo vezan s pogodbo o zaposlitvi po nacionalnem pravu, zaposli kot pogodbeni uslužbenec, v primerjavi s tem, kar bi prejemal kot tak delavec, za institucijo samo možnost. Poleg tega je v navedenem členu 2(2) instituciji dana široka diskrecijska pravica za določitev dodatnega zneska, ker mora upoštevati razlike med davčno zakonodajo in zakonodajo s področja socialne varnosti in pokojnin ter ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zadevnega pogodbenega uslužbenca.

Komisija je člen 2(2) priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev izvedla s sprejetjem členov 7 in 8 Splošnih določb za izvajanje prehodnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v jaslicah in vrtcih Urada za infrastrukturo v Bruslju, ter prilog od I do III k navedenim splošnim določbam za izvajanje. Na podlagi teh določb se je dejansko zavezala, da bo plačala dodatni znesek nekaterim kategorijam pogodbenih uslužbencev v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v teh določbah. Ta podrobna pravila za izvajanje člena 2(2) priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev vseeno ne smejo kršiti višjih pravil prava javnih uslužbencev.

(Glej točke 92, 93 in 95.)

3.      Da bi izvedeli, ali so z vključitvijo družinskih dodatkov v opredelitev neto osebnih prejemkov pogodbenega uslužbenca po eni strani in delavca po nacionalnem pravu po drugi strani lahko kaznovani pogodbeni uslužbenci, ki so na datume iz členov 7 in 8 Splošnih določb za izvajanje prehodnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v jaslicah in vrtcih Urada za infrastrukturo v Bruslju, imeli vzdrževane otroke, v primerjavi s tistimi, ki na te datume niso imeli vzdrževanih otrok, je treba, prvič, ugotoviti, da sta ti kategoriji pogodbenih uslužbencev v primerljivih položajih glede na cilj člena 2(2) priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev, ki je nadomestiti morebitno znižanje osebnih prejemkov zaradi prehoda zainteresiranih oseb na status pogodbenega uslužbenca.

Drugič, vključitev družinskih dodatkov v opredelitev neto osebnih prejemkov pogodbenega uslužbenca po eni strani in delavca po nacionalnem pravu po drugi strani neposredno vpliva na določitev dodatnega zneska, ki izhaja iz primerjave teh neto osebnih prejemkov v skladu s podrobnimi pravili iz Priloge I k navedenim splošnim določbam za izvajanje. Če bi bil znesek družinskih dodatkov Skupnosti, vključen v prvi element primerjave, višji od zneska dodatkov, ki se prejemajo na podlagi zakonodaje države članice zaposlitve, vključenega v drugi element primerjave, bi se dodatek k osebnim prejemkom, izplačan osebam, ki že imajo enega ali več vzdrževanih otrok na datum prehoda na status pogodbenega uslužbenca, za toliko znižal.

Iz tega sledi, da lahko vključitev družinskih dodatkov v opredelitev osebnih prejemkov povzroči različno obravnavanje na področju plač glede na to, ali je zadevni pogodbeni uslužbenec na datume iz členov 7 in 8 Splošnih določb za izvajanje imel vzdrževane otroke ali ne, in to v škodo uslužbenca, ki je na te datume imel enega ali več vzdrževanih otrok. V zvezi s tem dejstvo, da so družinski dodatki sestavni del osebnih prejemkov, ki jih morata Skupnosti plačevati svojim uradnikom ali uslužbencem, vseeno ne more utemeljiti različnega obravnavanja pogodbenih uslužbencev, kadar gre samo za to, da ti prejmejo dodatek k plači, namenjen nadomestilu znižanja osebnih prejemkov zaradi prehoda iz sistema nacionalnega prava v sistem prava Skupnosti.

Posledično, ker ne obstaja nobena objektivna utemeljitev, točki A in B Priloge I k Splošnim določbam za izvajanje prehodnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v jaslicah in vrtcih Urada za infrastrukturo v Bruslju, na katero se sklicuje člen 7 teh splošnih določb za izvajanje, kršita splošno načelo enakega obravnavanja.

(Glej točke od 96 do 101.)