Language of document : ECLI:EU:T:2013:404

Združene zadeve T‑289/11, T‑290/11 in T‑521/11

Deutsche Bahn AG in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Upravni postopek – Sklep o odreditvi pregleda – Preiskovalna pooblastila Komisije – Pravica do obrambe – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013

1.      Sodni postopek – Navajani tožbeni razlogi – Dopustnost in upoštevnost tožbenega razloga ali očitka – Razlikovanje – Pojma nedopustni tožbeni razlog in neupoštevni tožbeni razlog

2.      Sodni postopek – Dopustnost tožbe – Presoja zakonitosti akta na podlagi okoliščin, ki so obstajale v času njegovega sprejetja

3.      Ugovor nezakonitosti – Obseg – Akti, katerih nezakonitost se lahko uveljavlja – Splošni akt, na katerem temelji izpodbijana odločba – Nujnost obstoja pravne vezi med izpodbijanim aktom in spornim splošnim aktom

(člen 277 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

4.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Poseg v zasebno življenje – Dopustnost – Neobstoj predhodnega naloga, ki povzroči nezakonitost upravnega posega – Dopustnost – Pogoji – Primerne in zadostne varovalke, ki jih vzpostavlja sistem iz Uredbe št. 1/2003

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Sklep o odreditvi pregleda – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Pravica, da se zahteva predložitev komunikacije med odvetnikom in stranko – Meje – Varstvo tajnosti takih komunikacij – Obseg – Izključitev komunikacij z notranjimi odvetniki podjetja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Sklep, s katerim se od podjetja zahteva informacije – Pravica do zavrnitve odgovorov, s katerimi bi se priznala kršitev

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

8.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Obseg in meje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

9.      Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Sklep o odreditvi pregleda – Sodni nadzor – Obseg

(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))

10.    Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Uporaba informacij, zbranih med pregledom – Meje

(Uredba Sveta št. 1/2003)

11.    Konkurenca – Upravni postopek – Preiskovalna pooblastila Komisije – Obveznosti podjetij, ki oporekajo poteku pregleda

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20)

12.    Konkurenca – Delitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da izvede pregled v zadevi, ki je predmet preiskave s strani nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, in da odredi dodatne preglede

(člena 101 in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003)

13.    Ničnostna tožba – Pristojnost Sodišča Unije – Predlog za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo – Predlog za izrek ugotovitvene sodbe – Nedopustnost

(člen 263 PDEU)

1.      Če se nek tožbeni razlog ali očitek opredeli za neupošteven, to pomeni, da se – ne da bi bilo treba preizkusiti njegovo utemeljenost – šteje, da ne more vplivati na rešitev spora. Nasprotno pa nedopusten tožbeni razlog ali očitek, čeprav bi lahko vplival na rešitev spora, ni bil uveljavljan tako, da bi lahko sodišče preverilo njegovo utemeljenost. Zato neupoštevnost nekega argumenta v nobenem primeru ne povzroči njegove nedopustnosti.

(Glej točki 47 in 107.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 49.)

3.      Ker cilj člena 277 PDEU ni omogočiti stranki, da v katerem koli pravnem sredstvu izpodbija uporabo katerega koli splošnega akta, mora biti obseg ugovora nezakonitosti omejen na to, kar je nujno potrebno za rešitev spora. Iz tega izhaja, da mora biti splošni akt, katerega zakonitosti se ugovarja, v zadevi, ki je predmet tožbe, neposredno ali posredno uporaben in da mora med izpodbijano posamično odločbo in tem splošnim aktom obstajati neposredna pravna vez.

(Glej točke od 56 do 58.)

4.      Izvajanje preiskovalnih pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1/2003 v razmerju do nekega podjetja, pomeni očitno poseganje v njegovo pravico do spoštovanja zasebnega življenja, stanovanja in komunikacij. Čeprav sam neobstoj predhodnega sodnega naloga ne more povzročiti nezakonitosti nekega posega, je treba preizkusiti, ali sistem, ki je bil vzpostavljen z Uredbo št. 1/2003, zlasti s členom 20(4) Uredbe št. 1/2003, in način, na kateri je bila ta uredba uporabljena, vsebuje primerne in zadostne varovalke, ki dovolj omejujejo pooblastila Komisije, s petimi kategorijami varovalk. Te se nanašajo, prvič, na obrazložitev sklepov o pregledu, drugič, na omejitve, ki so naložene Komisiji pri izvedbi pregleda, tretjič, na dejstvo, da Komisija pregleda ne more opraviti z uporabo sile, četrtič, na posredovanje nacionalnih organov in, petič, na obstoj naknadnih pravnih sredstev. Naknadna celovita sodna presoja je posebej pomembna, ker se lahko z njo kompenzira neobstoj predhodnega sodnega naloga.

(Glej točke 65, 73, 74 in 97.)

5.      Člen 20(4) Uredbe št. 1/2003 določa bistvene elemente sklepa, s katerim se odredi pregled, s tem, da Komisiji nalaga, naj podrobno navede predmet in namen odrejenega pregleda, določi datum začetka pregleda in navede sankcije, ki so določene v členih 23 in 24 te uredbe, ter pravico, da se zoper ta sklep vloži tožba na sodišču Unije. Dolžnost Komisije, da navede predmet in namen pregleda, pomeni temeljno jamstvo za pravice obrambe zadevnih podjetij, zato obveznost obrazložitve sklepov o pregledih ne more biti omejena na podlagi preudarkov glede učinkovitosti preiskave. Čeprav je res, da Komisija ni zavezana sporočiti naslovniku takšnega sklepa vseh informacij, s katerimi razpolaga glede domnevnih kršitev, natančno omejiti zadevnega trga, natančno pravno opredeliti te kršitve ali navesti obdobja, v katerem naj bi bile storjene te kršitve, pa mora kar se da natančno navesti domneve, ki jih namerava preveriti, in sicer to, kar se išče, in elemente, na katere se nanaša pregled.

Komisija mora v sklep o pregledu vključiti tudi opis bistvenih značilnosti domnevne kršitve, pri čemer določi domnevni upoštevni trg in naravo domnevnih omejitev konkurence, pojasnila glede tega, kako naj bi bilo podjetje, kjer naj bi se opravil pregled, vpleteno v kršitev, in pojasnila glede pooblastil preiskovalcev Unije.

Da bi se ugotovila upravičenost pregleda, mora Komisija v sklepu, s katerim je odrejen pregled, podrobno navesti, da ima na voljo elemente in zanesljive materialne kazalce, ki kažejo na sum domnevne kršitve v podjetju, v katerem naj bi se opravil pregled.

(Glej točke od 75 do 78, 87, od 168 do 172 in 174.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 81.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 82.)

8.      Komisija lahko med pregledom podrobno pregleda predmete, ki so v neki pisarni ali omari, čeprav nima nobene natančne informacije o tem, da so tam podatki v zvezi s predmetom preiskave, če je iz česa mogoče sklepati, da bi lahko bili. Kot Komisija pravilno poudarja, bi namreč, če bi lahko vstopila le v prostore ali pregledala le omare, za katere obstaja jasna zveza s predmetom preiskave, obstajalo tveganje, da ne bo našla nekaterih pomembnih dokazov. Ti dokumenti bi lahko bili na primer skriti ali nepravilno označeni. Poleg tega povezanost s predmetom preiskave na začetku ni vedno jasno razvidna, tako da jo lahko razkrije šele podroben pregled.

(Glej točke od 86 do 90, od 92 do 94, 139 in 140.)

9.      V členu 20(4) Uredbe št. 1/2003 je predvidena možnost celovite predhodne presoje s strani sodišča Unije, ta člen pa tudi določa, da mora biti ta možnost omenjena v sklepu, s katerim se podjetju odreja, da se mora podrediti pregledu njegovih prostorov. Sodišče Unije, ki odloča o ničnostni tožbi, vloženi zoper sklep o pregledu na podlagi člena 263 PDEU, presoja tako uporabo prava kot dejansko stanje in je pristojno za presojo dokazov in razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. V okviru presoje sklepov o pregledu sodišče Unije lahko preveri, ali obstajajo dovolj resni indici za sum, da so zadevna podjetja kršila pravila o konkurenci.

(Glej točki 111 in 112.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 124 do 128.)

11.    Zastopniki tožeče stranke imajo nalogo, da takrat, ko do zlorabe pride, zahtevajo, naj se v zapisnik formalno vnesejo vsi njihovi očitki, in uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da se dokazi o tem zavarujejo. Brez takih formalnih dokazov je vsekakor težje dokazati obstoj usmerjene preiskave zunaj predmeta sklepa o pregledu.

(Glej točko 136.)

12.    Da bi Komisija lahko izpolnila naloge, ki ji jih daje Pogodba, ni vezana na odločbo, ki jo je izdalo nacionalno sodišče ob uporabi členov 101(1) PDEU in 102 PDEU. Komisija lahko tako kadar koli sprejme posamične sklepe za uporabo členov 101 PDEU in 102 PDEU, tudi kadar je sporazum ali ravnanje že predmet odločbe nacionalnega sodišča in kadar je sklep, ki ga namerava sprejeti Komisija, v nasprotju z navedeno sodno odločbo. Poleg tega obstoj sektorskih pravil ni upošteven za presojo sorazmernosti sklepa, ki ga Komisija sprejme na področju konkurence. To načelo velja tako za končni sklep kot za sklep o pregledu, predhodni sestanki med Komisijo in tožečimi strankami ali dejstvo, da je bila pri nacionalnem organu vložena neka zadeva, pa ne vplivajo na preiskovalna pooblastila, ki jih ima Komisija na podlagi Uredbe št. 1/2003.

(Glej točke od 200 do 202 in 216.)

13.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 227.)