SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 22. maja 2019(*)
„Predhodno odločanje – Carinska unija – Uredba (EGS) št. 2913/92 – Člen 212a – Uvozni postopki – Carinski dolg – Oprostitev – Damping – Subvencije – Uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske – Izvedbeni uredbi (EU) št. 1238/2013 in (EU) št. 1239/2013 o uvedbi protidampinške dajatve in izravnalne dajatve – Oprostitve“
V zadevi C‑226/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) z odločbo z dne 22. februarja 2018, ki je na Sodišče prispela 29. marca 2018, v postopku
Krohn & Schröder GmbH
proti
Hauptzollamt Hamburg-Hafen
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Vilaras (poročevalec), predsednik senata, K. Jürimäe, sodnica, D. Šváby, S. Rodin in N. Piçarra, sodniki,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 31. januarja 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Krohn & Schröder GmbH L. Harings, Rechtsanwalt,
– za Evropsko komisijo A. Caeiros, B.‑R. Killmann, T. Maxian Rusche in F. Clotuche-Duvieusart, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. marca 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 212a Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 (UL 2005, L 117, str. 13) (v nadaljevanju: carinski zakonik), člena 3(1), od (a) do (c), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1238/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL 2013, L 325, str. 1) in člena 2(1), od (a) do (c), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1239/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL 2013, L 325, str. 66).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Krohn & Schröder GmbH in Hauptzollamt Hamburg-Hafen (glavni carinski urad pristanišča Hamburg, Nemčija) (v nadaljevanju: glavni carinski urad) glede uporabe protidampinške dajatve in izravnalne dajatve za to družbo zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi z zadrževanjem blaga iz postopka v glavni stvari v začasni hrambi.
Pravni okvir
Carinska ureditev
3 Člen 4(10) carinskega zakonika določa:
„‚Uvozne dajatve‘ pomeni:
– carine in druge dajatve, ki imajo enak učinek kot carine, ki se plačujejo ob uvozu
[…]“
4 Člen 36a tega zakonika določa:
„1. Za blago, ki se vnaša na carinsko območje Skupnosti, se vloži skupna deklaracija, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju.
2. Skupna deklaracija se vloži pri carinskemu uradu vstopa.
[…]“
5 Člen 49(1) navedenega zakonika določa:
„Če je bila za blago vložena skupna deklaracija, morajo biti formalnosti za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab izpolnjene v naslednjih rokih:
[…]
(b) dvajset dni od dneva vložitve skupne deklaracije za blago, ki se prevaža drugače kot po morju.“
6 Člen 53(1) tega zakonika določa:
„Carinski organi nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, zato da uredijo položaj blaga, za katero se formalnosti za pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe niso začele v rokih, določenih skladno s členom 49.“
7 Člen 184 carinskega zakonika določa:
„Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije določi primere, za katere se zaradi posebnih okoliščin pri sprostitvi blaga v prosti promet ali pri izvozu blaga odobri oprostitev plačila uvoznih ali izvoznih dajatev.“
8 Člen 204(1)(a) tega zakonika določa:
„Carinski dolg pri uvozu nastane:
(a) z neizpolnitvijo ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz zadrževanja v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano“.
9 Člen 212a tega zakonika določa:
„Če carinska zakonodaja predvideva ugodnejšo tarifno obravnavo blaga zaradi njegove narave, ali končne uporabe, ali olajšav ali delnega ali celotnega izvzetja glede uvoznih in izvoznih dajatev v skladu s členi 21, 82, 145 in [ali 184 do] 187, se takšna ugodna tarifna obravnava, olajšava ali izjema uporablja tudi, kadar nastane carinski dolg v skladu s členi 202 do 205, 210 ali 211, pod pogojem, da zadevna oseba ni posegla po prevari ali se očitno malomarno obnašala in je predložila dokaze, da so bili drugi pogoji za ugodnejšo obravnavo, olajšave ali izvzetje izpolnjeni.“
Ukrepi trgovinske zaščite
10 V uvodnih izjavah 6 in 8 Sklepa Komisije 2013/423/EU z dne 2. avgusta 2013 o sprejetju zaveze, ponujene v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL 2013, L 209, str. 26) je navedeno:
„(6) Za zmanjšanje nevarnosti usmerjanja družbe ter da bi bil nadzor števila sodelujočih izvoznikov izvedljiv in praktičen, so kitajski izvozniki ponudili zagotovitev, da bo obseg uvoza opravljen v okviru cenovne zaveze na letni ravni, ki približno ustreza njihovi trenutni uspešnosti na trgu.
[…]
(8) Škodljivi učinek dampinga je tako mogoče odpraviti najprej s cenovno zavezo, ki pokriva uvoz znotraj s tem povezane letne ravni in hkrati z začasno dajatvijo ad valorem, zaračunano za uvoz nad letno ravnjo, kakor je navedeno v uvodni izjavi 6.“
11 V uvodnih izjavah 13 in 14 Izvedbenega sklepa Komisije 2013/707/EU z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (UL 2013, L 325, str. 214) je navedeno:
„(13) Za minimalne uvozne cene in letno raven velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti […]
(14) […] Ti pomisleki veljajo tudi za minimalne uvozne cene in letno raven, ki ne smejo biti razkrite v večjih podrobnostih.“
12 Člen 1(3) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 določa:
„Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.“
13 Člen 3(1) in (2) te izvedbene uredbe določa:
„1. Uvoz izdelkov, deklariranih za sprostitev v prosti promet, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541 40 90 21, 8541 40 90 29, 8541 40 90 31 in 8541 40 90 39), ki jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, je oproščen protidampinške dajatve, ki jo določa člen 1, če:
(a) je družba, ki je navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, proizvedla in odpremila zgoraj navedene izdelke ter zanje izdala račun neposredno ali prek povezane družbe, ki je tudi navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, njenim povezanim družbam v Uniji, ki delujejo kot uvozniki in carinijo blago za prosti promet v Uniji, ali prvi neodvisni stranki, ki deluje kot uvoznik in carini blago za prosti promet v Uniji;
(b) je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, določene v Prilogi III k tej uredbi,
(c) je takemu uvozu priloženo potrdilo o izvozni zavezi v skladu s Prilogo IV k tej uredbi in
(d) blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.
2. Carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet:
(a) kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka […]
[…]“
14 V Prilogi III k navedeni izvedbeni uredbi so navedeni podatki, ki se navedejo na trgovinskem računu za blago, za katerega velja zaveza, ki je bila sprejeta, in se prodaja v Uniji. Točka 9 navedene priloge podrobneje določa, da se na tem računu navedejo:
„Ime uradnika družbe, ki izdaja račun, in naslednja podpisana izjava:
‚Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem računu, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko unijo, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila družba [DRUŽBA], Evropska komisija pa jo je sprejela z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in točni‘.“
15 Člen 1(3) Izvedbene uredbe št. 1239/2013 določa:
„Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.“
16 Člen 2(1) in (2) te izvedbene uredbe določa:
„1. Uvoz izdelkov, deklariranih za sprostitev v prosti promet, ki so trenutno uvrščeni pod oznako KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541 40 90 21, 8541 40 90 29, 8541 40 90 31 in 8541 40 90 39), ki jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, je oproščen protisubvencijske dajatve, ki jo določa člen 1, če:
(a) je družba, ki je navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, proizvedla in odpremila zgoraj navedene izdelke ter zanje izdala račun neposredno ali prek povezane družbe, ki je tudi navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, njenim povezanim družbam v Uniji, ki delujejo kot uvozniki in carinijo blago za prosti promet v Uniji, ali prvi neodvisni stranki, ki deluje kot uvoznik in carini blago za prosti promet v Uniji;
(b) je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, določene v Prilogi 2 k tej uredbi,
(c) je takemu uvozu priloženo potrdilo o izvozni zavezi v skladu s Prilogo 3 k tej uredbi in
(d) blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.
2. Carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet:
(a) kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka […]
[…]“
17 V Prilogi 2 k navedeni izvedbeni uredbi so navedeni podatki, ki se navedejo na trgovinskem računu za blago, za katerega velja zaveza, ki je bila sprejeta, in se prodaja v Uniji. Točka 9 navedene priloge podrobneje določa, da se na tem računu navedejo:
„Ime uradnika družbe, ki izdaja račun, in naslednja podpisana izjava:
‚Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem računu, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko unijo, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila družba [DRUŽBA], Evropska komisija pa jo je sprejela z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in točni‘.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
18 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari upravlja skladišče v pristanišču Hamburg (Nemčija). V svoje skladišče je 21. avgusta 2014 sprejela dve dobavi fotonapetostnih modulov, za kateri je vložila skupno deklaracijo, in ju dala v začasno hrambo.
19 Glavni carinski urad je tožečo stranko iz postopka v glavni stvari 11. septembra 2014 opozoril, da ni bila izpolnjena nobena formalnost za določitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v roku dvajsetih dni iz člena 49 carinskega zakonika. Poleg tega jo je pozval, naj predloži dokumente, potrebne za določitev ustreznih carinskih dajatev.
20 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je z dopisom z dne 26. septembra 2014 glavnemu carinskemu uradu posredovala dokumente, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je zadevno blago proizvedla družba Wuxi Suntech Power, kitajska družba, katere ime je navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, in da je bilo odpremljeno z njo povezani družbi v Nemčiji. Med temi dokumenti sta bila račun družbe Wuxi Suntech Power z dne 11. julija 2014, v katerem je bil sklic na Sklep 2013/423, in potrdilo o izvozni zavezi kitajske gospodarske zbornice za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov, v katerem je bil sklic na Izvedbeni sklep 2013/707.
21 Glavni carinski urad je z mnenjem z dne 24. novembra 2014 med drugim določil protidampinško dajatev in izravnalno dajatev na blago, ker je štel, da je v skladu s členom 204 carinskega zakonika 11. septembra 2014 nastal carinski dolg zaradi neupoštevanja roka iz člena 49 tega zakonika.
22 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je 28. novembra 2014 vložila pritožbo zoper to mnenje. V tej pritožbi je med drugim trdila, da bi bilo treba v skladu s členom 212a carinskega zakonika tudi v primeru nastanka carinskega dolga zaradi neizpolnitve obveznosti glede začasne hrambe uporabiti oprostitvi protidampinške in izravnalne dajatve, ki ju določata člen 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in člen 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013, kot ugodnejšo tarifno obravnavo ali oprostitev uvoznih carin iz zadnjenavedenega člena. Navedla je, da to, da je bil na trgovinskem računu namesto Sklepa 2013/707 naveden Sklep 2013/423, ni pomembno.
23 Glavni carinski urad je 4. maja 2015 znižal odstotek protidampinške in izravnalne dajatve na odstotek, ki se uporablja za fotonapetostne module, ki jih proizvaja družba Wuxi Suntech Power, določen v Izvedbeni uredbi št. 1238/2013 in Izvedbeni uredbi št. 1239/2013 (v nadaljevanju skupaj: izvedbeni uredbi). Nasprotno pa je zavrnil oprostitev teh dajatev, ker naj pogoji za upravičenost do njih ne bi bili izpolnjeni, saj je račun na podlagi zaveze, ki ga je predložila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, vseboval sklic na Sklep 2013/423 in ne na Izvedbeni sklep Komisije 2013/707.
24 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je 19. maja 2015 predložila popravljen račun na podlagi zaveze s sklicem na Izvedbeni sklep 2013/707.
25 Po predložitvi zahtevanega zavarovanja je glavni carinski urad odobril sprostitev blaga, ki je bilo dobavljeno povezani družbi zadevnega kitajskega izvoznika.
26 Glavni carinski urad je 7. julija 2015 zavrnil pritožbo tožeče stranke iz postopka v glavni stvari in pri tem ponovil svojo trditev, da blago ob koncu obdobja začasne hrambe ni dobilo nove carinsko dovoljene rabe ali uporabe. Poleg tega je pojasnil, da protidampinške dajatve in izravnalne dajatve niso ugodnejša obravnava ali oprostitev uvoznih dajatev v smislu člena 212a carinskega zakonika.
27 Glavni carinski urad je menil, da oprostitve iz izvedbenih uredb ni bilo mogoče odobriti, ker zadevno blago ni bilo sproščeno v prosti promet in ker predloženi račun ni izpolnjeval formalnih zahtev, določenih v teh uredbah.
28 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je zoper to odločbo vložila tožbo pri Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija).
29 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari trdi, da oprostitev protidampinških in izravnalnih dajatev pomeni ugodnejšo tarifno obravnavo ali vsaj oprostitev uvoznih ali izvoznih dajatev v smislu člena 212a carinskega zakonika. Prav tako meni, da je račun, ki ga je prvotno predložila glavnemu carinskemu uradu, izpolnjeval pogoje iz izvedbenih uredb in da to a fortiori velja za popravljen račun. Opozarja, da sprostitev v prosti promet glede na pogoje za uporabo člena 212a ni upoštevna in da zato ni mogoče zahtevati, naj predloži račun na podlagi zaveze na datum, na katerega ni bil spoštovan rok iz člena 49(1) carinskega zakonika.
30 Glavni carinski urad primarno trdi, da se člen 212a carinskega zakonika ne uporablja, ker oprostitev protidampinških in izravnalnih dajatev ne pomeni ugodnejše obravnave zaradi narave blaga niti netarifne oprostitve. Poleg tega naj ne bi bili izpolnjeni vsi pogoji iz izvedbenih uredb, ker naj dolžnik carinskih dajatev ne bi bila oseba, katere ime je navedeno na računu. Poleg tega naj ne bi bilo mogoče predložiti spremenjenih trgovinskih računov.
31 V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali se člen 212a [carinskega zakonika] uporablja za oprostitev protidampinške in izravnalne dajatve v skladu s členom 3(1) Izvedbene uredbe […] št. 1238/2013 ali členom 2(1) Izvedbene uredbe […] št. 1239/2013?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je pri uporabi člena 212a carinskega zakonika za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) [tega] zakonika zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) [navedenega] zakonika, izpolnjen pogoj iz člena 3(1)(a) Izvedbene uredbe[…] št. 1238/2013 in člena 2(1)(a) Izvedbene uredbe […] št. 1239/2013, kadar družba, ki je povezana z družbo, navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije 2013/707/EU, ki je zadevno blago proizvedla, poslala in ga zaračunala, sicer ni bila uvoznik zadevnega blaga in tudi ni poskrbela za njegovo sprostitev v prosti promet, vendar je imela ta namen in ji je bilo zadevno blago tudi dejansko dobavljeno?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali se smeta pri uporabi člena 212a carinskega zakonika za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) [tega] zakonika zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) carinskega zakonika, račun na podlagi zaveze in potrdilo o izvozni zavezi v smislu člena 3(1)(b) in (c) Izvedbene uredbe […] št. 1238/2013 in člena 2(1)(b) in (c) Izvedbene uredbe […] št. 1239/2013 predložiti tudi v roku, ki ga v skladu s členom 53(1) carinskega zakonika določijo carinski organi?
4. Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: ali račun na podlagi zaveze v smislu člena 3(1)(b) Izvedbene uredbe […] št. 1238/2013 in člena 2(1)(b) Izvedbene uredbe […] št. 1239/2013, na katerem je namesto Izvedbenega sklepa […] 2013/707/EU naveden Sklep […] 2013/423/EU, v pogojih spora o glavni stvari in ob upoštevanju splošnih pravnih načel izpolnjuje pogoje iz Priloge III, točka 9, k Izvedbeni uredbi […] št. 1238/2013 in Priloge 2, točka 9, k Izvedbeni uredbi […] št. 1239/2013?
5. Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: ali se sme pri uporabi člena 212a carinskega zakonika za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) [tega] zakonika zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) [navedenega] zakonika, račun na podlagi zaveze v smislu člena 3(1)(b) Izvedbene uredbe […] št. 1238/2013 in člena 2(1)(b) Izvedbene uredbe […] št. 1239/2013 predložiti tudi še v pritožbenem postopku glede določitve carinskega dolga?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
32 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 212a carinskega zakonika razlagati tako, da se uporablja za oprostitvi protidampinške dajatve in izravnalne dajatve, ki sta določeni v členu 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 oziroma členu 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013.
33 Uvodoma je treba opozoriti, da se carinska zakonodaja kot celota, kakor je podrobneje opredeljena zlasti v carinskem zakoniku, za protidampinške dajatve ali izravnalne dajatve uporablja samo, če tako določajo predpisi, s katerimi se uvajajo take dajatve.
34 V obravnavanem primeru člen 1(3) izvedbenih uredb določa, da če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi. Zato se ob neobstoju kakršne koli nasprotne navedbe v teh uredbah člen 212a carinskega zakonika načeloma uporablja za oprostitve protidampinške dajatve in izravnalne dajatve, določenih z navedenima uredbama.
35 Vendar se člen 212a carinskega zakonika uporablja samo, če se te oprostitve v smislu tega člena štejejo za ugodnejšo tarifno obravnavo blaga zaradi njegove narave, ali končne uporabe, ali olajšav ali delnega ali celotnega izvzetja glede uvoznih in izvoznih dajatev v skladu s členi 21, 82, 145 ali od 184 do 187 tega zakonika.
36 Na prvem mestu člen 4, točka 10, carinskega zakonika med uvozne dajatve vključuje carine in druge dajatve, ki imajo enak učinek kot carine, ki se plačujejo ob uvozu blaga.
37 V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da dajatve, ki imajo enakovreden učinek, pomenijo vsako enostransko določeno denarno dajatev – ne glede na njeno poimenovanje in način uporabe – ki se odmeri za blago, ker prestopi mejo, čeprav ni carina v ožjem pomenu (sodbi z dne 8. junija 2006, Koornstra, C‑517/04, EU:C:2006:375, točka 15, in z dne 26. oktobra 2006, Koninklijke Coöperatie Cosun, C‑248/04, EU:C:2006:666, točka 30).
38 Protidampinške dajatve in izravnalne dajatve pa so enostransko določene denarne dajatve, ki se za blago odmerijo, ker prestopi mejo Unije in vstopi na carinsko območje Unije. Zato pomenijo dajatve, ki imajo enak učinek kot carine, v smislu člena 4(10) carinskega zakonika.
39 Na drugem mestu je treba za namene uporabe člena 212a carinskega zakonika pojem „olajšava“ iz tega člena razumeti tako, da se med drugim nanaša na količinski ali vrednostni prag, ki se uporablja za blago, uvoženo na ozemlje Unije, pod katerim je uvoznik oproščen uvoznih dajatev.
40 Ker pa se člen 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in člen 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013 sklicujeta na Izvedbeni sklep 2013/707, ju je treba razlagati tako, da se z njima uvaja oprostitev uvoznih dajatev v smislu člena 212a carinskega zakonika.
41 Uvodne izjave 13 in 14, od 16 do 23 in 26 tega izvedbenega sklepa v povezavi z uvodnima izjavama 6 in 8 Sklepa 2013/423 namreč, kot je v svojih stališčih poudarila Komisija, odražajo vsebino zavez, ki jih je sprejela v tem okviru in ki se ne nanašajo samo na spoštovanje minimalne uvozne cene, temveč tudi letne ravni uvoza v Unijo s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov.
42 Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 212a carinskega zakonika razlagati tako, da se uporablja za oprostitvi protidampinške dajatve in izravnalne dajatve, ki sta določeni v členu 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 oziroma členu 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013.
Drugo vprašanje
43 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 212a carinskega zakonika razlagati tako, da je, kadar se uporablja za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) tega zakonika zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) navedenega zakonika, pogoj iz člena 3(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1238/2013 in člena 2(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1239/2013 izpolnjen, kadar družba, ki je povezana z družbo, navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, ki je zadevno blago proizvedla, poslala in ga zaračunala, ni bila uvoznik zadevnega blaga in tudi ni poskrbela za njegovo sprostitev v prosti promet, čeprav je imela ta namen in ji je bilo zadevno blago tudi dejansko dobavljeno.
44 Na prvem mestu je treba navesti, da je Sodišče razsodilo, da je treba pojem „zadevna oseba“ v smislu člena 212a carinskega zakonika ob upoštevanju besedila te določbe razumeti tako, da zajema vsako fizično ali pravno osebo, ki se v skladu s členi od 202 do 205 navedenega zakonika šteje za dolžnico carinskega dolga, zlasti zato, ker je s svojim ravnanjem povzročila nezakonit vnos blaga na carinsko območje Unije (sodba z dne 25. januarja 2017, Ultra-Brag, C‑679/15, EU:C:2017:40, točka 38).
45 Ker se za tožečo stranko iz postopka v glavni stvari šteje, da je dolžnik carinskega dolga v skladu s členom 204 carinskega zakonika, je „zadevna oseba“ v smislu člena 212a tega zakonika.
46 Na drugem mestu se lahko oprostitve protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev odobrijo le pod nekaterimi pogoji in v posebej določenih primerih ter tako pomenijo izjemo od običajne ureditve protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev. Določbe, ki določajo take oprostitve, je torej treba razlagati ozko (sodba z dne 17. septembra 2014, Baltic Agro, C‑3/13, EU:C:2014:2227, točka 24).
47 Zato morajo biti za namene uporabe člena 212a carinskega zakonika in natančneje pojma „drugi pogoji“, ki je naveden v njem, izpolnjeni pogoji iz določb izvedbenih uredb, ki določajo oprostitev protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev.
48 V zvezi s tem člen 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in člen 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013 določata več pogojev za oprostitev protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev, ki so določene z njima.
49 Na eni strani ti določbi predpisujeta, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 42 sklepnih predlogov, da mora biti za sprostitev v prosti promet uvoženo blago deklarirano.
50 Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, pa je razvidno, da v roku za začasno hrambo iz člena 49(1) carinskega zakonika ni bila vložena nobena deklaracija za sprostitev blaga iz postopka v glavni stvari v prosti promet in da je, ker tožeča stranka iz postopka v glavni stvari ni upoštevala tega roka, nastal carinski dolg v skladu s členom 204(1)(a) carinskega zakonika.
51 Na drugi strani člen 3(1)(a) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in člen 2(1)(a) Izvedbene uredbe št. 1239/2013 določata, da je morala družba, navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, zadevno blago proizvesti, odpremiti in zaračunati bodisi svojim povezanim družbam v Uniji, ki delujejo kot uvozniki in carinijo blago za prosti promet v Uniji, bodisi prvi neodvisni stranki, ki deluje kot uvoznik in carini blago za prosti promet v Uniji.
52 V obravnavanem primeru je bilo blago iz postopka v glavni stvari namenjeno povezani družbi kitajskega proizvajalca izvoznika iz postopka v glavni stvari, vendar ta družba zaradi kršitve roka za začasno hrambo iz člena 49(1) carinskega zakonika tega blaga v trenutku nastanka carinskega dolga ni niti prejela niti sprostila v prosti promet. Okoliščina, da je taka družba nameravala delovati kot uvoznik navedenega blaga in ga sprostiti v prosti promet ter da ga je pozneje dejansko prejela, ne omogoča, da bi se pogoj iz prejšnje točke štel za izpolnjen.
53 Nazadnje je treba poudariti tudi, da člen 3(1)(b) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in člen 2(1)(b) Izvedbene uredbe Komisije št. 1239/2013 zahtevata, da se uvozu priloži račun na podlagi zaveze, torej trgovinski račun, ki vsebuje vsaj informacije in izjavo, določene v Prilogi III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1238/2013 oziroma Prilogi 2 k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1239/2013.
54 V zvezi s tem je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da na datum nastanka carinskega dolga iz postopka v glavni stvari ni bil predložen noben račun. Poleg tega račun z dne 11. julija 2014, ki je bil predložen po tem datumu, in sicer 26. septembra 2014, ni vseboval vseh informacij, ki se zahtevajo v ustreznih prilogah izvedbenih uredb, saj izjava, ki jo je podpisal uradnik družbe, ki je izdala navedeni račun, ni vsebovala navedbe Izvedbenega sklepa 2013/707.
55 Treba je poudariti, da ima taka navedba poseben pomen v okviru ureditve, ki jo vzpostavlja izvedbena uredba, ker carinskim organom omogoča, da v času dejanskega stanja preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji glede oprostitve protidampinške dajatve in izravnalne dajatve (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2010, Isaac International, C‑371/09, EU:C:2010:458, točka 43).
56 Zato uporaba člena 212a carinskega zakonika v teh pogojih ne more voditi do sklepa, da je tovrstno oprostitev, ki je v skladu s členom 3(1) Izvedbene uredbe št. 1238/2013 in členom 2(1) Izvedbene uredbe št. 1239/2013 odvisna od pogojev, mogoče odobriti tudi, če ti pogoji niso spoštovani (glej po analogiji sodbo z dne 29. julija 2010, Isaac International, C‑371/09, EU:C:2010:458, točka 44).
57 Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 212a carinskega zakonika razlagati tako, da kadar se uporablja za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) tega zakonika zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) navedenega zakonika, pogoj iz člena 3(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1238/2013 in člena 2(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1239/2013 ni izpolnjen, kadar družba, ki je povezana z družbo, navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, ki je zadevno blago proizvedla, poslala in ga zaračunala, ni bila uvoznik zadevnega blaga in tudi ni poskrbela za njegovo sprostitev v prosti promet, čeprav je imela ta namen in ji je bilo zadevno blago tudi dejansko dobavljeno.
Tretje, četrto in peto vprašanje
58 Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje Sodišču na tretje, četrto in peto vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
59 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Člen 212a Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005, je treba razlagati tako, da se uporablja za oprostitvi protidampinške dajatve in izravnalne dajatve iz člena 3(1) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1238/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani oziroma člena 2(1) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1239/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani.
2. Člen 212a Uredbe št. 2913/92,kakor je bila spremenjena z Uredbošt. 648/2005, je treba razlagati tako, da kadar se uporablja za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) Uredbe št. 2913/92 zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) te uredbe, kakor je bila spremenjena, pogoj iz člena 3(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1238/2013 in člena 2(1)(a) Izvedbene uredbe Sveta št. 1239/2013 ni izpolnjen, kadar družba, ki je povezana z družbo, navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije 2013/707/EU z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov, ki je zadevno blago proizvedla, poslala in ga zaračunala, ni bila uvoznik zadevnega blaga in tudi ni poskrbela za njegovo sprostitev v prosti promet, čeprav je imela ta namen in ji je bilo zadevno blago tudi dejansko dobavljeno.
Podpisi