SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 11. decembra 2007

Zadeva F-60/07

Joaquin Martin Bermejo

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred nastopom dela v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti – Izračun pokojninske dobe – Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Razveljavitev določb o preračunu valute prenesenega zneska“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero J. Martin Bermejo predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 27. septembra 2006 o določitvi dodatne pokojninske dobe Skupnosti zaradi prenosa pokojninskih pravic, ki jih je pridobil pred nastopom dela v Skupnostih.

Odločitev: Tožba se delno zavrže kot očitno nedopustna in delno zavrne kot očitno neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost tožbe – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Istovetnost predmeta in vzroka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred nastopom dela v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člen 11(2); Uredba Sveta št. 1103/97, člen 3)

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče s sklepom zavrne tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, postopkovno pravilo, ki se kot tako od datuma začetka veljavnosti navedenega poslovnika uporablja za vse spore, ki potekajo pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravila, po katerih lahko to sodišče na podlagi tega člena šteje tožbo za očitno nedopustno in ki so lahko samo pravila, ki so veljala na datum vložitve tožbe.

(Glej točko 25.)

2.      Da so dopustni, morajo tožbeni predlogi vsebovati predloge očitkov, ki temeljijo na enakem vzroku, kot je naveden v pritožbi, tožbeni razlog, naveden pred sodiščem Skupnosti, pa mora biti naveden že v predhodnem postopku.

Pravilo o skladnosti med pritožbo in tožbo se vseeno ne sme uporabljati ozko, ampak v duhu odprtosti. Zlasti, namen vsebine pritožbe ni strogo in dokončno zavezovati pravni spor, če s tožbo nista spremenjena ne podlaga ne predmet pritožbe, in bi se lahko očitki, navedeni v pritožbi, nadalje razvili s tožbenimi razlogi in argumenti, ki v pritožbi niso nujno navedeni, vendar pa so z njo tesno povezani.

(Glej točke od 35 do 37 in 39.)

Napotitev na:

Sodišče: 23. april 2002, Campogrande proti Komisiji, C‑62/01 P, Recueil, str. I‑3793, točka 35;

Sodišče prve stopnje: 30. marec 1993, Vardakas proti Komisiji, T‑4/92, Recueil, str. II‑357, točka 16; 8. junij 1995, Allo proti Komisiji, T‑496/93, RecFP, str. I‑A‑127 in II‑405, točka 27; 9. julij 1997, S proti Sodišču, T‑4/96, Recueil, str. II‑1125, točka 99; 1. april 2004, Gussetti proti Komisiji, T‑312/02, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑547, točki 47 in 48; 4. maj 2005, Schmit proti Komisiji, T‑144/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑101 in II‑465, točka 90.

3.      Značilnost novega pravila je, da je z njim vzpostavljeno razlikovanje med osebami, za katere se je uporabljalo prejšnje pravilo, in osebami, za katere velja to novo pravilo od začetka njegove veljavnosti. Podobno razlikovanje kot tako ne pomeni kršitve načela prepovedi diskriminacije, saj bi v nasprotnem primeru onemogočalo vsakršno spremembo zakonodaje. Ker je Komisija, ne da bi omejevala Uredbo o uvedbi eura, lahko spremenila Splošne določbe za izvajanje člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, zlasti zaradi določitve pravil za izvajanje določb Kadrovskih predpisov, ki so začele veljati 1. maja 2004, različno obravnavanje uradnikov, ki so bili upravičeni do uporabe mehanizma preračuna valute, razveljavljenega z navedenimi splošnimi določbami za izvajanje, in tistih, ki so bili zaradi te razveljavitve prikrajšani za uporabo tega mehanizma, samo po sebi zaradi neobstoja podrobne kritike pravnih učinkov zadevnih pravil v preteklosti ali na položaj uradnikov, za katere velja, ne more pomeniti kršitve načela enakosti.

(Glej točki 55 in 56.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 16. januar 2007, Vienne in drugi proti Parlamentu, F‑115/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 59.