Tožba, vložena 5. januarja 2006 - André proti Komisiji

(Zadeva F-10/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Daniel André (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M. Jourdan, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

razglasi naj se za nično odločbo Komisije z dne 6. oktobra 2005, s katero je bilo tožeči stranki za storitev, ki jo je opravila za račun in na zahtevo Sodišča 12. in 13. januarja 2005, zavrnjen pavšalni prejemek, določen v členu 7 Konvencije o določitvi delovnih pogojev in prejemkov konferenčnih tolmačev, zaposlenih v institucijah Evropske unije;

toženi stranki naj se naloži plačilo škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi akta, ki posega v njen položaj, v višini 241,99 EUR, ki je enak dodatku, ki bi ji moral biti izplačan, skupaj z obrestmi od dneva zapadlosti;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, konferenčni tolmač, izvaja storitve za različne prevajalske službe institucij Skupnosti. Storitve opravlja v okviru pogodb o delu, kjer so določeni dnevi in kraj, kjer se tolmačenje zahteva. Te pogodbe glede prejemkov ureja Konvencija o določitvi delovnih pogojev in prejemkov konferenčnih tolmačev, zaposlenih v institucijah Evropske unije.

V tej zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije, s katero mu je zavrnjen pavšalni prejemek za potne stroške, ki ga določa člen 7 zgoraj omenjene konvencije, ki jo pojasnjujejo "podrobna pravila za uporabo", ki so priloga te konvencije.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja razlagi omenjenih določb, ki jo je uporabila tožena stranka, po kateri naj bi bil izgubljeni zaslužek zaradi potnih stroškov pogoj sine qua non za plačilo zadevnega prejemka. Poleg tega bi morala Komisija šteti, da je bil 12. januar 2005 prvi delovni dan tožeče stranke, čeprav je tožeča stranka 10. in 11. januarja že delala za institucijo Skupnosti.

Po mnenju tožeče stranke konvencija niti posredno ne vsebuje dodatnih pogojev, ki jih zahteva tožena stranka, ki naj bi neupravičeno spremenila obseg te konvencije.

Končno tožeča stranka zatrjuje, da zaporedje pogodb o zaposlitvi z eno ali več institucijami Skupnosti ne pomeni, da se tožeči stranki ne dodeli spornega prejemka.

____________