SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 15. aprila 2010
Zadeva F‑4/09
Jorge de Britto Patricio‑Dias
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Razporeditev – Prerazporeditev – Interes službe – Sorazmerje med nazivom in delovnim mestom – Pravica do obrambe – Obrazložitev“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero J. B. Patricio-Dias predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe organa, pristojnega za imenovanja (OPI), z dne 11. aprila 2008, s katero je bil prerazporejen v enoto B.3 za logistiko, inovacije in somodalnost generalnega direktorata za energetiko in promet Komisije Evropskih skupnosti in, drugič, razglasitev ničnosti odločbe OPI z dne 21. oktobra 2008, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naložijo vsi stroški.
Povzetek
1. Uradniki – Organizacija služb – Razporeditev osebja – Prerazporeditev – Diskrecijska pravica uprave – Meje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7(1))
2. Uradniki – Organizacija služb – Razporeditev osebja – Ukrep prerazporeditve v interesu službe – Obveznost obrazložitve – Neobstoj
3. Uradniki – Odločba, ki posega v položaj – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25)
1. Čeprav v Kadrovskih predpisih ni izraza „prerazporeditev“, za odločbe o prerazporeditvi – tako kot premestitvi – pri varstvu legitimnih interesov zadevnih uradnikov veljajo pravila iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov.
Institucije imajo zato široko diskrecijsko pravico pri organiziranju svojih služb glede na naloge, ki so jim zaupane, in glede na to pri razporeditvi osebja, ki ga imajo na voljo, vendar pod pogojem, da so navedene razporeditve opravljene v interesu službe in s spoštovanjem sorazmerja med nazivom in delovnim mestom, pri čemer stališče zadevne osebe v zvezi s tem ni upoštevno.
Ob upoštevanju obsega diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije Skupnosti, da ocenijo interes službe, se mora nadzor Splošnega sodišča nad spoštovanjem pogoja v zvezi z interesom službe omejiti na vprašanje, ali je organ, pristojen za imenovanja, ostal v razumnih mejah in ni očitno napačno uporabil svoje diskrecijske pravice.
Poleg tega – čeprav ima uprava interes, da razporedi uradnike glede na njihove sposobnosti in osebne preference – uradnikom ni mogoče priznati pravice izvajati nekaterih nalog ali jih obdržati.
(Glej točke od 35 do 38 in 55.)
Napotitev na:
Sodišče: 22. oktober 1981, Kruse proti Komisiji, 218/80, Recueil, str. 2417, točka 7; 23. marec 1988, Hecq proti Komisiji, 19/87, Recueil, str. 1681, točka 6;
Sodišče prve stopnje: 28. oktober 2004, Meister proti UUNT, T‑76/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑325 in II‑1477, točka 64; 7. februar 2007, Clotuche proti Komisiji, T‑339/03,ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑29 in II‑A‑2‑179, točki 35 in 47; 7. februar 2007, Caló proti Komisiji, T‑118/04 in T‑134/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑37 in II‑A‑2‑253, točka 99;
Sodišče za uslužbence: 8. maj 2008, Kerstens proti Komisiji, F‑119/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑147 in II‑A‑1‑787, točki 84 in 98, predmet pritožbe, ki jo trenutno obravnava Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑266/08 P.
2. Če preprost ukrep notranje organizacije, sprejet v interesu službe, kakršen je ukrep o prerazporeditvi, ne posega v položaj uradnika ali v načelo sorazmerja med nazivom in delovnim mestom, ga upravi ni treba obrazložiti.
(Glej točko 61.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Clotuche proti Komisiji, točki 153 in 195; zgoraj navedena sodba Caló proti Komisiji, točki 126 in 142.
3. Odločba je zadostno obrazložena, kadar je sprejeta v okoliščinah, ki so zadevnemu uradniku znane in mu omogočajo, da razume obseg ukrepa, ki je bil zanj sprejet. Za tak primer gre, kadar okoliščine, v katerih je bil zadevni akt sprejet, ter obvestila službe in druga k aktu priložena obvestila omogočajo seznanitev z bistvenimi elementi, na katere se je uprava oprla pri odločanju.
(Glej točko 62.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 29. september 2005, Napoli Buzzanca proti Komisiji, T‑218/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑267 in II‑1221, točka 65.