SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MELCHIORJA WATHELETA,
predstavljeni 29. maja 2018(1)
Zadeva C‑21/17
Catlin Europe SE
proti
O. K. Trans Praha spol. s r. o.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika))
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 1896/2006 – Postopek za evropski plačilni nalog – Vročitev plačilnega naloga skupaj z vlogo za plačilni nalog – Neobstoj prevoda te vloge – Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv – Predlog za ponovno preučitev po izteku roka za ugovor“
1. Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika) s tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe prosi za razlago Uredbe (ES) št. 1896/2006(2) v okviru spora med dvema družbama (Catlin Europe SE in O. K. Trans Praha spol. s r. o.) v zvezi s postopkom za evropski plačilni nalog.
I. Pravni okvir
A. Uredba št. 1896/2006
2. Kot izhaja iz uvodnih izjav 1 in 2 Uredbe št. 1896/2006, mora v okviru vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb, Evropska unija sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za delovanje notranjega trga in vključujejo odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov.
3. Tako je namen navedene uredbe v skladu z njenima uvodnima izjavama 9 in 29 oblikovanje enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v celotni Uniji.
4. Člen 1(1) Uredbe št. 1896/2006 določa:
„Namen te uredbe je:
(a) z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki;
in
(b) dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.“
5. Člen 2(1) te uredbe določa:
„Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. […]“
6. Člen 7 te uredbe določa:
„1. Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.
2. V vlogi se navede:
(a) imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopnikov in sodišča, ki mu je vloga predložena;
(b) znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimi obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;
(c) če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu države članice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejo k glavnici;
(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;
(e) opis dokazov v podporo zahtevku;
(f) podlaga za pristojnost;
in
(g) čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.
[…]“
7. Člen 8 Uredbe št. 1896/2006 določa:
„Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. […]“
8. Člen 12 te uredbe določa:
„1. Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.
[…]
2. Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo. […]
3. V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:
(a) tožeči stranki plača znesek iz naloga;
ali
(b) v roku 30 dni po dnevu, ko mu [ji] je bil nalog vročen, pošlje ugovor na sodišče izvora.
4. Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:
(a) je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;
(b) bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16;
(c) se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.
5. Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.“
9. Člen 16, od (1) do (3), navedene uredbe določa:
„1. Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora […].
2. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.
3. Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.“
10. Člen 18 te uredbe določa:
„1. Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.
[…]
3. Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.“
11. Člen 19 Uredbe št. 1896/2006 določa:
„Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju.“
12. Člen 20 te uredbe, naslovljen „Ponovna preučitev v izrednih primerih“, določa:
„1. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:
(a) (i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14,
in
(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,
ali
(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,
pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.
2. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.
3. Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.
Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.“
13. Člen 27 Uredbe št. 1896/2006, naslovljen „Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000“, določa:
„Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah [UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 227].“
14. Uredba št. 1896/2006 se v skladu s svojim členom 33, drugi odstavek, uporablja od 12. decembra 2008.
15. Priloga I k navedeni uredbi vsebuje obrazec A, naslovljen „Vloga za evropski plačilni nalog“.
16. Obrazec E za izdajo evropskega plačilnega naloga je v Prilogi V k navedeni uredbi.
B. Uredba št. 1393/2007
17. Da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga, je v skladu z uvodno izjavo 2 Uredbe št. 1393/2007(3) cilj te uredbe izboljšati učinkovitost in hitrost sodnih postopkov z uvedbo načela pošiljanja sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah pri vročanju med državami članicami.
18. V uvodnih izjavah 7 in od 10 do 12 te uredbe je med drugim navedeno:
„(7) Hitrost pošiljanja upravičuje uporabo vseh ustreznih sredstev, če so izpolnjeni določeni pogoji glede čitljivosti in zanesljivosti prejetega pisanja. Zaradi varnosti pošiljanja mora biti pisanju, ki se pošilja, priložen standardni obrazec, ki mora biti izpolnjen v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, kjer naj se vročitev opravi, ali v drugem jeziku, ki je za zadevno državo članico sprejemljiv.
[…]
(10) Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba možnost, da se vročitev pisanja zavrne, omejiti na izjemne primere.
(11) Za lažje pošiljanje in vročanje pisanj med državami članicami bi bilo treba uporabljati standardne obrazce iz prilog k tej uredbi.
(12) Organ za sprejem bi moral z uporabo standardnega obrazca pisno poučiti naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja, ki se vroča, in sicer v času vročitve ali tako, da pisanje v enem tednu vrne organu za sprejem, če ni napisano v jeziku, ki ga naslovnik razume, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve. To pravilo bi se moralo uporabljati tudi za naknadne vročitve, potem ko je naslovnik uporabil pravico do zavrnitve. […] Določiti bi bilo treba, da se lahko vročitev zavrnjenega pisanja opravi z vročitvijo prevoda pisanja naslovniku.“
19. V skladu z njenim členom 1(1) se Uredba št. 1393/2007 uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici.
20. Poglavje II Uredbe št. 1393/2007 vsebuje določbe o različnih načinih pošiljanja in vročanja sodnih pisanj.
21. V tem poglavju je med drugim člen 8 te uredbe, naslovljen „Zavrnitev sprejema pisanja“, ki določa:
„1. Organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov:
(a) jezik, ki ga naslovnik razume;
ali
(b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
2. Če je organ za sprejem obveščen, da naslovnik zavrača prejem pisanja v skladu z odstavkom 1, o tem s potrdilom iz člena 10 nemudoma obvesti organ za pošiljanje ter vrne zaprosilo in pisanja, za katera se zahteva prevod.
3. Če je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se mu v skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priložen prevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisanja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države članice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pisanja, določen v skladu s členom 9(2).
[…]“
22. Standardni obrazec v Prilogi II k Uredbi št. 1393/2007, naslovljen „Obvestilo naslovnika glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja“, vsebuje naslednje opozorilo za naslovnika pisanja:
„Sprejem pisanja lahko zavrnete, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razumete, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
Če želite uveljaviti to pravico, morate zavrniti sprejem pisanja v trenutku vročitve, in sicer neposredno pri osebi, ki pisanje vroča, ali pisanje vrniti na spodaj navedeni naslov v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavračate.“
23. Ta standardni obrazec vsebuje tudi „Izjavo naslovnika“, ki jo mora ta podpisati, če zavrne sprejem zadevnega pisanja, in ki se glasi:
„Zavračam sprejem priloženega pisanja, ker ni sestavljeno v jeziku, ki ga razumem, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.“
24. Nazadnje, v tem standardnem obrazcu je navedeno, da mora v tem primeru naslovnik navesti jezik oziroma jezike, ki jih razume med uradnimi jeziki Unije.
25. Člen 25 Uredbe št. 1393/2007 določa:
„1. Uredba (ES) št. 1348/2000 se razveljavi z dnem začetka uporabe te uredbe.
2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo […].“
26. Uredba št. 1393/2007 se v skladu s svojim členom 26, drugi odstavek, uporablja od 13. novembra 2008.
II. Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
27. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je družba češkega prava O. K. Trans Praha pri Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod, Češka republika) vložila vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga zoper družbo Catlin Innsbruck GmbH s sedežem v Avstriji. Družba Catlin Innsbruck se je med postopkom združila z drugo družbo iz skupine Catlin, to je z družbo Catlin Europe, ki ima sedež v Kölnu (Nemčija). Družba Catlin Europe je vstopila v pravice družbe Catlin Innsbruck v postopku v glavni stvari.
28. Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod) je ugodilo tej vlogi in 1. avgusta 2012 izdalo želeni evropski plačilni nalog.
29. Ta nalog je bil družbi Catlin Europe vročen 3. avgusta 2012, izvršljiv pa je postal 3. septembra 2012.
30. Družba Catlin Europe je 21. decembra 2012, torej po izteku roka za ugovor iz člena 16(2) Uredbe št. 1896/2006, vložila predlog za ponovno preučitev navedenega plačilnega naloga na podlagi člena 20(2) te uredbe.
31. Družba Catlin Europe je v podporo temu predlogu trdila, da je bil kršen člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, ker ni bila s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej uredbi poučena o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja, ki se vroča, ker temu ni bil priložen prevod.
32. V obravnavani zadevi je bila namreč kopija obrazca za vlogo za plačilni nalog, ki je bila v skladu z zahtevami iz člena 12(2) Uredbe št. 1896/2006 priložena plačilnemu nalogu z dne 1. avgusta 2012, sestavljena samo v češčini, ne da bi ji bil priložen prevod v nemščino.
33. Družba Catlin Europe v zvezi s tem meni, da zaradi neobstoja prevoda obrazca za vlogo za plačilni nalog ni mogla razumeti začetnega procesnega akta, kar je izjemna okoliščina v smislu člena 20(2) navedene uredbe, ki utemeljuje ponovno preučitev plačilnega naloga na podlagi te določbe.
34. Vendar je Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod) ta predlog za ponovno preučitev zavrnilo z odločbo z dne 8. aprila 2013, ki jo je 17. junija 2013 v pritožbenem postopku potrdilo Krajský soud v Praze (okrožno sodišče v Pragi, Češka republika).
35. Po mnenju tega sodišča je bil evropski plačilni nalog družbi Catlin Europe ustrezno vročen v skladu z zahtevami iz člena 14 Uredbe št. 1896/2006. Poleg tega naj nepoučitev naslovnika o možnosti zavrnitve sprejema vročenega pisanja na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 ne bi mogla povzročiti neveljavnosti plačilnega naloga ali utemeljevati njegove ponovne preučitve, ker v Uredbi št. 1896/2006 taka posledica ni predvidena.
36. Družba Catlin Europe je vložila kasacijsko pritožbo pri Nejvyšší soud (vrhovno sodišče).
37. To sodišče se sprašuje, ali v zadevi, o kateri odloča, neupoštevanje zahtev iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 lahko utemeljuje ponovno preučitev plačilnega naloga, kot je predvidena v členu 20 Uredbe št. 1896/2006.
38. Zadnjenavedena uredba naj predvsem ne bi vsebovala nobene določbe, ki bi urejala jezik, v katerem mora biti vloga za plačilni nalog vročena toženi stranki. Poleg tega naj bi Uredba št. 1896/2006 v nasprotju z Uredbo št. 1393/2007 določala posebna pravila, ki temeljijo na uporabi standardnih obrazcev, ki so določeni v prilogah k prvonavedeni uredbi in ki morajo biti v bistvu izpolnjeni z vnaprej določenimi številčnimi kodami. Zato se predložitveno sodišče sprašuje, ali je mogoče sklepati, da lahko povsem formalna kršitev postopka, na kakršno se sklicuje družbe Catlin Europe, pomeni kršitev njene pravice do obrambe.
39. V teh okoliščinah je Nejvyšší soud (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 20(2) Uredbe [št. 1896/2006] razlagati tako, da nepoučitev naslovnika o možnosti, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev, kot je določena v členu 8(1) Uredbe [št. 1393/2007], daje podlago za pravico tožene stranke (naslovnika), da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po členu 20(2) Uredbe [št. 1896/2006]?“
III. Analiza
A. Povzetek trditev strank
40. Pisna stališča so predložile družba O. K. Trans Praha, grška, italijanska in avstrijska vlada ter Evropska komisija. Obravnava ni bila predlagana, zato je Sodišče ni opravilo.
41. Družba O. K. Trans Praha meni, da v obravnavani zadevi ne obstaja nobena izjemna okoliščina, ki bi lahko utemeljevala ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006.
42. Pred tem postopkom za evropski plačilni nalog naj bi bili namreč izvedeni trije drugi postopki iste vrste in v okviru teh treh postopkov naj bi družba Catlin Europe vsakič vložila ugovor, kar naj bi dokazovalo, da je bila seznanjena z možnostmi za svojo obrambo. Nepoučitev o možnosti zavrnitve sprejema tega pisanja naj zato ne bi imela posledic za njeno pravico od obrambe.
43. Okoliščina, da v tem postopku ni bil vložen ugovor, naj bi bila posledica napake, ki jo je storil zaposleni v družbi Catlin Europe, ki zdaj poskuša popraviti to napako s poskusom ponovne preučitve.
44. Grška vlada opozarja, da je cilj uredb št. 1896/2006 in št. 1393/2007 zagotoviti pravo ravnotežje med interesi tožeče stranke in tožene stranke z uskladitvijo ciljev učinkovitosti in hitrosti pošiljanja procesnih pisanj z zahtevo po zagotovitvi ustreznega varstva pravice naslovnika teh pisanj do obrambe.
45. Poleg tega naj bi iz ustaljene sodne prakse izhajalo, da mora v skladu z Uredbo št. 1393/2007 organ za sprejem pri vročanju sodnega ali izvensodnega pisanja njegovemu naslovniku zadevnemu pisanju vedno priložiti standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, da tega naslovnika pouči o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga zna ali za katerega se šteje, da ga razume, ali mu ni priložen prevod v takem jeziku.(4)
46. Iz tega naj bi izhajalo, da razlaga možnosti ponovne preučitve evropskega plačilnega naloga v izrednih primerih, kot je predvidena v členu 20(2) Uredbe št. 1896/2006, ne more oslabiti pravice naslovnika takega naloga do obrambe.
47. Očitno pa naj bi bilo, da je pravica do obrambe kršena, če tožena stranka zaradi neobstoja ustreznega prevoda ne more razumeti vsebine vloge za plačilni nalog in posledično zahtevka, ki se uveljavlja proti njej, ker se v teh okoliščinah ne bi mogla ob polnem poznavanju dejstev odločiti, ali mora zahtevku ugovarjati ali ne.
48. Zato naj bi bilo treba nepoučitev naslovnika evropskega plačilnega naloga o možnosti, ki jo ima, da zavrne sprejem pisanja, ki se vroča, ker to ni sestavljeno v enem od jezikov iz člena 8 Uredbe št. 1393/2007 ali prevedeno v tak jezik, obravnavati tako, da pomeni izredni primer v smislu člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 in da torej utemeljuje ponovno preučitev na podlagi te določbe.
49. Nasprotno pa italijanska vlada meni, da nepoučitev naslovnika o možnosti zavrnitve pisanja, ki se vroča in ki ni sestavljeno v jeziku naslovnika ali v jeziku, ki ga zna, tej stranki ne daje pravice, da predlaga ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006.
50. Taka kršitev postopka naj torej ne bi povzročila ničnosti niti pisanja za vročitev niti postopka vročitve. Zadnjenavedeni postopek bi moral biti popravljen tako, da se zadevni osebi izroči standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007, tako da bi rok za ugovor na podlagi člena 16(2) Uredbe št. 1896/2006 začel teči šele od tega popravka. V teh okoliščinah naj v tej zadevi pogoj za uporabo člena 20 Uredbe št. 1896/2006, in sicer, da tožena stranka predloži dokaz, da zaradi navedene okoliščine ugovora ni mogla vložiti v predpisanem roku, ne bi bil izpolnjen.
51. Poleg tega naj ne bi nobena od okoliščin iz člena 20, ki utemeljuje ponovno preučitev, ustrezala nepravilni vročitvi zaradi nepoučitve naslovnika o možnosti, da zavrne sprejem pisanja.
52. Avstrijska vlada je prišla do enakega rezultata kot italijanska, vendar na podlagi delno drugačne utemeljitve: čeprav Uredba št. 1896/2006 vsebuje nekatere določbe o vročitvi evropskega plačilnega naloga toženi stranki, pa naj ne bi vsebovala nobenega pravila o jeziku, v katerem mora biti vročitev opravljena.
53. Vendar bi morala biti vprašanja o vročanju, ki v tej uredbi niso urejena, rešena v skladu z Uredbo št. 1393/2007.
54. Iz tega naj bi izhajalo, da mora biti v skladu s členom 8 zadnjenavedene uredbe evropski plačilni nalog vročen skupaj s prevodom ali, če tega ni, da mora biti tožena stranka poučena o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja.
55. Vendar naj ne bi bilo jasno, ali je prevod kopije vloge za plačilni nalog prav tako zahtevan ali pa se lahko zahteva v nekaterih primerih.
56. V skladu s členom 12(2) Uredbe št. 1896/2006 mora biti evropski plačilni nalog izdan skupaj s kopijo vloge za plačilni nalog.
57. Na eni strani naj bi ta vloga imela obliko obrazca, saj mora tožeča stranka samo odkljukati različna polja, tako da bi lahko tožena stranka zlahka razumela vsebino, ko bi vzporedno primerjala različico obrazca, kot je bil izdan in objavljen v njenem jeziku.
58. Na drugi strani naj ne bi bilo izključeno, da vloga vsebuje tudi pomembna pojasnila v obliki sestavljenega besedila.
59. V tem zadnjem primeru naj bi bilo treba, če naslovnik ni bil poučen o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja, ker to ni bilo sestavljeno v jeziku, ki ga razume, ugotoviti, ali je vročitev veljavna.
60. V zvezi s tem naj bi bilo mogoče trditi, da bodisi ni veljavna, tako da rok za ugovor ni začel teči, bodisi da je treba po analogiji uporabiti odstavek 1 člena 20 Uredbe št. 1896/2006.
61. Nasprotno pa naj se zaradi take kršitve postopka ne bi smela dopustiti uporaba odstavka 2 tega člena. Ta določba naj bi namreč zadevala samo neutemeljeno izdajo evropskega plačilnega naloga zaradi obstoja vsebinske napake. V postopku v glavni stvari pa naj bi bil plačilni nalog izdan utemeljeno in morebitna povsem formalna napaka naj bi se zgodila šele v poznejši fazi postopka, to je ob vročitvi toženi stranki.
62. Komisija meni, da kršitvi postopka, ki naj bi bili po mnenju družbe Catlin Europe storjeni v obravnavani zadevi pri vročitvi evropskega plačilnega naloga – in sicer, prvič, da kopija vloge, na podlagi katere je bil izdan plačilni nalog in ki mora biti priložena temu nalogu, ni bila sestavljena niti v jeziku, ki ga razume naslovnik, niti v uradnem jeziku zaprošene države članice, ter drugič, da tožena stranka ni bila poučena o svoji pravici, da zavrne sprejem zadevnega pisanja v skladu s členom 8 Uredbe št. 1393/2007 – ne moreta pomeniti izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo ponovno preučitev plačilnega naloga na podlagi člena 20 Uredbe št. 1896/2006.
63. Vsaka druga razlaga naj ne bi bila skladna s ciljem postopka za evropski plačilni nalog.
64. V zvezi s tem naj bi bil namen Uredbe št. 1896/2006 poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki.
65. V postopku naj bi obstajal obrazec za vlogo, priložen Uredbi in objavljen v vseh uradnih jezikih Unije. Standardni obrazec naj bi bilo treba izpolniti s številčnimi kodami, ki so enake v vseh jezikovnih različicah, tako da bi tožena stranka lahko razumela, da je bil proti njej sprožen postopek ter kakšni so točen predmet vloge in razlogi, zaradi katerih se uveljavlja denarni zahtevek.
66. Poleg tega naj bi bila tožeča stranka poučena o možnosti vložitve ugovora zoper plačilni nalog.
67. Dalje, pravica zaprositi za ponovno preučitev plačilnega naloga naj bi bila omejena na primere, v katerih obstajajo izjemne okoliščine, kar naj bi pomenilo, da tožena stranka nima še ene možnosti za ugovor.
68. Vsekakor naj bi bilo to mogoče preprosto popraviti s tem, da se toženi stranki pošlje prevod vloge za plačilni nalog.
B. Presoja
69. Predložitveno sodišče sprašuje, prvič, ali je treba uredbi št. 1896/2006 in št. 1393/2007 razlagati tako, da mora biti pri vročitvi evropskega plačilnega naloga toženi stranki, ki prebiva na ozemlju druge države članice, in če vloga za plačilni nalog ni bila sestavljena ali ji ni bil priložen prevod bodisi v jeziku, ki ga zadevna oseba razume, bodisi v uradnem jeziku države članice izvršbe ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev, naslovnik z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ustrezno obveščen o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja.
70. Drugič, predložitveno sodišče sprašuje, kakšne so posledice nepoučitve naslovnika o njegovi pravici, da zavrne sprejem pisanja, ki se vroča, s čimer je kršen člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, in zlasti, ali taka okoliščina lahko utemeljuje predlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006.
1. Prvi del – uporaba zahtev iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 v skladu z zahtevami iz Uredbe št. 1896/2006
a) Sodna praksa Sodišča
71. Sklicujem se predvsem na sodbo z dne 2. marca 2017, Henderson, (C‑354/15, EU:C:2017:157, zlasti točke od 50 do 56 in navedena sodna praksa), v kateri je bila ta problematika v zvezi z Uredbo št. 1393/2007 že obsežno obravnavana.
72. Sodišče, ki potrjuje svojo prejšnjo sodno prakso(5), v točki 50 te sodbe ponavlja, da je možnost zavrnitve sprejema zadevnega pisanja, določena v členu 8(1) Uredbe št. 1393/2007, pravica naslovnika tega pisanja.
73. Sodišče v njej poudarja tudi, da pravica zavrniti sprejem pisanja, ki se vroča, izhaja iz nujnosti varstva pravice naslovnika tega pisanja do obrambe v skladu z zahtevami poštenega sojenja, ki je določeno v členu 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950.(6) Čeprav je namen Uredbe št. 1393/2007 predvsem izboljšanje učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov in zagotovitev učinkovitega izvajanja sodne oblasti, je namreč Sodišče presodilo, da se navedeni cilji ne smejo dosegati tako, da se kakor koli dejansko omejuje pravica naslovnikov zadevnih pisanj do obrambe.(7)
74. Zato je treba zagotoviti ne le to, da naslovnik pisanja dejansko sprejme zadevno pisanje, temveč tudi to, da sta mu omogočena seznanitev ter dejansko in popolno razumevanje smisla in obsega pravnega sredstva, vloženega proti njemu v tujini, tako da lahko v izvorni državi članici učinkovito pripravi svojo obrambo in uveljavlja svoje pravice.(8)
75. Da pa bi pravica do zavrnitve iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 lahko ustrezno učinkovala, je potrebno, da je bil naslovnik pisanja ustrezno predhodno in pisno obveščen o obstoju te pravice.(9)
76. V sistemu, vzpostavljenem z Uredbo št. 1393/2007, je o tem obveščen s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej uredbi.(10)
77. Sodišče je v zvezi z obsegom, ki ga je treba priznati temu standardnemu obrazcu, že presodilo, da Uredba št. 1393/2007 ne določa nobene izjeme od uporabe tega obrazca.(11)
78. Sodišče je iz tega preudarka in iz cilja, ki se dosega s standardnim obrazcem iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007, kot je opisan v točkah 75 in 76 teh sklepnih predlogov, sklepalo, da mora organ za sprejem v vseh okoliščinah, ne da bi imel pri tem diskrecijsko pravico, naslovnika pisanja obvestiti o njegovi pravici, da zavrne sprejem pisanja, pri čemer za to sistematično uporabi navedeni standardni obrazec.(12)
b) Uporaba v obravnavani zadevi
79. V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali morajo zgornji preudarki veljati tudi v okviru Uredbe št. 1896/2006.
80. Kot je ugotovila avstrijska vlada, je treba o vprašanjih o vročanju, ki v tej uredbi niso urejena, odločiti v skladu z Uredbo št. 1393/2007. Člen 27 Uredbe št. 1896/2006 namreč izrecno določa, da ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe št. 1348/2000, ki je bila nadomeščena z Uredbo št. 1393/2007. Poleg tega se morajo v skladu s členom 25(2) zadnjenavedene uredbe sklicevanja na Uredbo št. 1348/2000 upoštevati kot sklicevanja na Uredbo št. 1393/2007.
81. Jasno je, da mora biti v obravnavani zadevi vloga za plačilni nalog, ki je začetni procesni akt za izdajo evropskega plačilnega naloga, opredeljena kot „pisanje“ v smislu člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007.
82. Kot ugotavlja avstrijska vlada, člen 12(2) Uredbe št. 1896/2006 izrecno določa, da se evropski plačilni nalog izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo,(13) tako da mora biti ob vročitvi plačilnega naloga toženi stranki vročena tudi vloga. V obravnavani zadevi je bila opravljena taka dvojna vročitev.
83. Posledično se zahteve iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 uporabljajo ne samo za vročitev samega plačilnega naloga, ampak tudi za vročitev vloge za plačilni nalog. Zato morata biti obe pisanji naslovniku vročeni v jeziku, za katerega se šteje, da ga ta razume, v smislu navedenega člena 8(1), in če ne bi bilo tako, mora biti pisanju, ki se vroča, priložen standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, v katerem je zadevna oseba poučena o svoji pravici, da zavrne sprejem zadevnega pisanja.
84. Zgornja ugotovitev toliko bolj velja, ker postopek za evropski plačilni nalog, uveden z Uredbo št. 1896/2006, ni kontradiktoren v tem smislu, da nacionalno sodišče odloči samo na podlagi vloge, ki jo vloži tožeča stranka, ne da bi bila tožena stranka obveščena o obstoju postopka proti njej.
85. Torej ima tožena stranka šele v fazi vročitve plačilnega naloga možnost, da se seznani z obstojem vloge in njeno vsebino. Spoštovanje pravice do obrambe, ki jo ohranja člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, je torej v tem kontekstu posebno pomembno.
86. Okoliščina, da je v skladu z Uredbo št. 1896/2006 vloga za plačilni nalog vsebovana na standardnem obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi I k tej uredbi, pri tem ni upoštevna.
87. Tudi če se številna polja na tem standardnem obrazcu lahko izpolnijo z vnaprej določenimi kodami in so zato zlahka razumljiva, ker so bila pojasnila k tem kodam objavljena v Uradnem listu Evropske unije v vseh uradnih jezikih Unije, ostaja dejstvo, da je z navedenim standardnim obrazcem tožeči stranki naloženo tudi, da zagotovi, kot izhaja iz člena 7(2)(d) in (e) navedene uredbe, podrobnejša pojasnila v zvezi z opisom konkretnih okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek, in opisom dokazov v podporo zahtevku. Tožena stranka pa mora imeti možnost, da se s temi elementi seznani v jeziku, za katerega se šteje, da ga razume, da bi dejansko in v celoti razumela smisel in obseg postopka, ki je bil sprožen proti njej v tujini, ter da bi po potrebi pripravila svojo obrambo.
88. Ugotoviti je treba, da obvezna in sistematična narava uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 velja enako tudi za vročitev evropskega plačilnega naloga in za povezano vročitev vloge za plačilni nalog.
2. Drugi del – kakšne so posledice neupoštevanja navedene obveznosti?
a) Sodna praksa Sodišča
89. Najprej, kot je ugotovila Komisija, člen 8 Uredbe št. 1393/2007 ne vsebuje nobene določbe o pravnih posledicah nepoučitve naslovnika pisanja o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja. Iz nobene določbe te uredbe ni razvidno, da bi taka nepoučitev povzročila ničnost postopka vročitve.
90. V zadevi, v kateri pisanje ni bilo sestavljeno v uradnem jeziku zaprošene države članice ali v jeziku države članice izvora, ki ga naslovnik razume, je Sodišče presodilo, da lahko pošiljatelj to kršitev postopka odpravi s tem, da toženi stranki pošlje zahtevani prevod.(14)
91. Poleg tega se sklicujem tudi na sodbo z dne 2. marca 2017, Henderson (C‑354/15, EU:C:2017:157, zlasti na njeni točki 57 in 58).
92. V skladu z njeno točko 57, „kadar organ za sprejem, ki mora zadevno pisanje vročiti naslovniku s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, ni priložil standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007, ta opustitev ne more povzročiti ničnosti niti pisanja, ki se vroča, niti postopka vročanja, saj taka posledica ne bi bila združljiva s ciljem, ki se dosega s to uredbo, in sicer določiti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah“ (moj poudarek).
93. V skladu z njeno točko 58 pa, „[k]er […] je posredovanje navedenega standardnega obrazca bistvena postopkovna zahteva, katere namen je varstvo pravice naslovnika pisanja do obrambe, mora organ za sprejem njegovo opustitev popraviti v skladu z določbami Uredbe št. 1393/2007. Ta organ mora tako naslovnika pisanja nemudoma obvestiti o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, tako, da mu na podlagi člena 8(1) te uredbe posreduje ta standardni obrazec“ (moj poudarek).
b) Uporaba v obravnavani zadevi
94. Po mojem mnenju morajo iz enakih razlogov, kot so bili navedeni v točkah od 79 do 88 teh sklepnih predlogov, ista pravila po analogiji očitno veljati za vročitve pisanj v okviru Uredbe št. 1896/2006.
95. Kot je presodilo Sodišče, lahko sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, šele po tem, ko je bil naslovnik poučen o svoji pravici do zavrnitve sprejema pisanja in je to pravico izvršil, preveri utemeljenost te zavrnitve.(15)
96. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko ob vročitvi vloge za plačilni nalog, sestavljene v jeziku, ki ni jezik iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007, naslovniku ni bil izročen standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, popraviti to opustitev in nepoučitev naslovnika pisanja o njegovi pravici do zavrnitve sprejema tega pisanja, ki izhaja iz take opustitve, s tem, da se toženi stranki, kakor hitro je to mogoče in v skladu z določbami navedene direktive, izroči ta standardni obrazec.
97. Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da v primeru nepravilne vročitve, kakšna je ta v obravnavani zadevi, evropski plačilni nalog ni postal veljavno izvršljiv in predpisani rok za toženo stranko za vložitev ugovora ni začel teči.(16)
98. V teh okoliščinah se vprašanje ponovne preučitve evropskega plačilnega naloga na podlagi člena 20 Uredbe št. 1896/2006, kot ga je predložilo predložitveno sodišče, ne postavlja.
99. Kršitve postopka pri vročitvi vloge za plačilni nalog ni mogoče obravnavati kot predhodno vprašanje, ki se postavi pred fazo ponovne preučitve: ponovna preučitev namreč predpostavlja, da se je rok za ugovor iztekel, medtem ko zaradi kršitve postopka, ki vpliva na vročitev, ta rok sploh ni začel teči.
100. Poleg tega je Sodišče v zvezi z navedeno določbo že odločilo, prvič, da ker je zakonodajalec Unije nameraval postopek ponovne preučitve omejiti, je treba navedeni člen razlagati ozko.(17) Drugič, da tak postopek predpostavlja obstoj okoliščin, ki so bodisi „izredne“ v smislu odstavka 1 člena 20(18) bodisi „izjemne“ v smislu odstavka 2 navedenega člena.(19) Tretjič, da so bili ti primeri taksativno našteti v tem členu („pri čemer neobstoj vročitve ni eden izmed [navedenih] primerov“).(20) Četrtič, da možnost ponovne preučitve naloga, potem ko je postal izvršljiv in se je rok za ugovor iztekel, ne sme pripeljati do tega, da dobi tožena stranka drugo možnost za ugovor zahtevku.(21)
101. Na tej podlagi se mi zdi, da v nasprotju s tem, kar trdi grška vlada, kršitve postopka, ki jih navaja tožena stranka, ne morejo utemeljevati ponovne preučitve evropskega plačilnega naloga na podlagi okoliščin iz člena 20 Uredbe št. 1896/2006.(22)
102. Kar natančneje zadeva člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006, v zvezi s katerim predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, sta v njem navedena dva razloga za ponovno preučitev plačilnega naloga. Na prvem mestu mora biti očitno, da je bil plačilni nalog napačno izdan ob upoštevanju zahtev te uredbe. Na drugem mestu ponovno preučitev utemeljujejo druge izjemne okoliščine.
103. V zvezi s prvim razlogom je treba, kot je navedla Komisija, ugotoviti, da predložitvena odločba ne vsebuje ničesar o tem, da je bil evropski plačilni nalog izdan očitno napačno. Evropski plačilni nalog je bil izdan v skladu z zahtevami iz navedene uredbe. Kar zadeva kršitev postopka zaradi neskladnosti vročitve pisanja z Uredbo št. 1393/2007, je to mogoče odpraviti s tem, da se toženi stranki pošlje zahtevani prevod, kot je navedeno v točkah od 90 do 93 teh sklepnih predlogov.
104. V zvezi z drugim razlogom je treba ugotoviti, ali je v obravnavani zadevi ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga mogoče utemeljiti z drugimi izjemnimi okoliščinami.
105. Menim (tako kot Komisija), da so take izjemne okoliščine lahko ali kršitve postopka ali napake, ki zadevajo same značilnosti denarnega zahtevka, ki je predmet plačilnega naloga. Ker je Sodišče menilo, da je treba člen 20 Uredbe št. 1896/2006 razlagati ozko, plačilni nalog ne more biti ponovno preučen zaradi katere koli kršitve postopka. Da je neka kršitev postopka lahko izjemna okoliščina, mora neposredno vplivati na pravico tožene stranke do obrambe, in sicer v obravnavani zadevi na njeno pravico, da vloži ugovor zoper plačilni nalog v skladu s členom 16 navedene uredbe.
106. Sicer pa je, kot je ugotovila italijanska vlada, prav neobstoj določbe, v skladu s katero bi nepoučitev naslovnika o tem, da lahko zavrne pisanje, povzročila ničnost pisanja ali vročitve, tisto, kar govori v prid tega, da je nepravilnost mogoče popraviti. Kot sem navedel, se nepravilna vročitev, ker pisanje, ki se vroča, ni sestavljeno v jeziku, ki ga naslovnik zna ali razume, lahko odpravi s takojšnjo naknadno izročitvijo kopije prevedenega pisanja naslovniku, ne da bi bila njegova pravica do ugovora kakor koli omejena.
107. To pomeni tudi, da v skladu s členom 8(3) Uredbe št. 1393/2007(23) nepravilna vročitev, ker naslovnik ni bil poučen o možnosti, da pisanje zavrne, sama po sebi ne povzroči ničnosti vročitve, temveč samo odlog dies a quo roka za ugovor v smislu določb člena 16(1) Uredbe št. 1896/2006.
IV. Predlog
108. Iz teh razlogov Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika), odgovori tako:
– Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog in Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 je treba razlagati tako, da mora biti pri vročitvi evropskega plačilnega naloga toženi stranki, ki prebiva na ozemlju druge države članice, in če vloga za plačilni nalog ni bila sestavljena ali ji ni bil priložen prevod bodisi v jeziku, ki ga zadevna oseba razume, bodisi v uradnem jeziku države članice izvršbe ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev, naslovnik z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ustrezno obveščen o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja.
– V skladu z določbami zadnjenavedene uredbe se v primeru opustitve te formalnosti postopek lahko popravi s tem, da se zadevni osebi pošlje standardni obrazec iz Priloge II k navedeni uredbi.
– Dokler traja kršitev postopka, ki vpliva na vročitev plačilnega naloga skupaj z vlogo za plačilni nalog, prvič, ta nalog ne postane izvršljiv in, drugič, predpisani rok za toženo stranko za vložitev ugovora ne začne teči.