SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 7. julija 2009
Združeni zadevi F-99/07 in F-45/08
Marjorie Danielle Bernard
proti
Evropskemu policijskemu uradu (Europol)
„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Napredovanje v višji plačni razred – Pristojnost avtorja akta – Dopustnost – Preklic odločbe – Neobstoj pritožbe“
Predmet: Tožbi, vloženi na podlagi člena 40(3) Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katerima M. D. Bernard predlaga: v zadevi F-99/07, prvič, razglasitev ničnosti ocenjevalnih poročil z dne 5. februarja 2007 in 25. julija 2007 ter zavrnitve njene pritožbe z dne 26. junija 2007, drugič, naložitev Europolu, naj ji po eni strani izplača povišanje plače od 1. septembra 2006, skupaj z zakonitimi obrestmi k navedeni vsoti, in naj ji po drugi strani izplača odškodnino v znesku 7500 EUR; v zadevi F-45/08 razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila z dne 25. julija 2007 in odločbe zaradi molka Europola o zavrnitvi njene pritožbe z dne 23. oktobra 2007 ter naložitev Europolu, naj ji izplača odškodnino v znesku 7500 EUR.
Odločitev: Ocenjevalno poročilo tožeče stranke z dne 25. julija 2007 se razglasi za nično. Europolu se naloži, naj tožeči stranki izplača odškodnino v znesku 3000 EUR. Tožba v zadevi Bernard proti Europolu (F-99/07) se v preostalem zavrne. V zadevi Bernard proti Europolu (F-45/08) ni več treba odločati o tožbi. Europolu se v zadevi Bernard proti Europolu (F-45/08) naloži plačilo vseh stroškov, v zadevi Bernard proti Europolu (F-99/07) pa le-ta nosi svoje stroške ter štiri petine stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka nosi petino svojih stroškov v zadevi Bernard proti Europolu (F-99/07).
Povzetek
1. Uradniki – Uslužbenci Europola – Dvoletno napredovanje v višji plačni razred
(Kadrovski predpisi Europola, člena 28 in 29)
2. Uradniki – Tožba – Neomejena sodna pristojnost – Spor finančne narave v smislu člena 93 Kadrovskih predpisov Europola
(Kadrovski predpisi Europola, člen 93)
3. Uradniki – Ocenjevanje – Notranje smernice Europola o ocenjevanju osebja – Pravni učinki
(Kadrovski predpisi Europola, člena 28 in 29)
4. Uradniki – Ocenjevanje – Notranje smernice Europola o ocenjevanju osebja – Kršitev
(Kadrovski predpisi Europola, člena 28 in 29)
5. Uradniki – Ocenjevanje – Poročilo o oceni – Obveznost opredelitve ciljev – Obseg
6. Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katerim ni zagotovljena ustrezna povrnitev nepremoženjske škode
(Kadrovski predpisi Europola, člen 93)
1. Ocenjevalno poročilo, ki ga ne sprejme direktor Europola, pristojen za odločanje o napredovanju v višji plačni razred, temveč ocenjevalec, pristojen za ocenjevanje, se nikakor ne more šteti, niti implicitno, za prvotno odločbo o zavrnitvi napredovanja v višji plačni razred, ker je cilj obeh vrst odločb zelo različen in sta zanju pristojna različna organa.
(Glej točko 54.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 11. september 2008, Spee proti Europolu, F-121/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 40.
2. Sodišče za uslužbence je na podlagi člena 93 Kadrovskih predpisov Europola neomejeno pristojno za spore finančne narave, zato lahko toženi instituciji naloži plačilo določenih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, če je to primerno.
Predlog za izplačilo povišanja plače, skupaj z zamudnimi obrestmi, ni predlog za odredbo, temveč predlog finančne narave.
(Glej točki 57 in 58.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Rudolph proti Komisiji, T-197/98, RecFP, str. I-A-55 in II-241, točki 33 in 92.
3. Odločba institucije Skupnosti, predložena vsemu njenemu osebju, za zagotovitev enakega obravnavanja pri ocenjevanju pomeni notranje smernice, ki jih je treba kot take šteti za pravilo ravnanja, ki ga uprava nalaga sebi in od katerega ne more odstopati, ne da bi pojasnila razloge za to, sicer bi kršila načelo enakega obravnavanja.
Smernice o določitvi pravil za pripravo ocenjevalnega poročila v Europolu so take notranje smernice. Kadar notranje smernice določajo, da ocenjevalno poročilo pripravi in podpiše neposredno nadrejeni uslužbencu, ocenjevalec – toliko bolj, če ni pooblaščen – tako krši navedene smernice, če pripravi in podpiše navedeno poročilo.
Čeprav je mogoče ničnost odločbe, ki jo sprejme nepristojni organ zaradi nespoštovanja pravil o razdelitvi pristojnosti, razglasiti le, če se zaradi nespoštovanja navedenih pravil posega v katero od jamstev, podeljenih uradnikom s Kadrovskimi predpisi, ali v pravila o dobrem upravljanju pri kadrovskem vodenju, je cilj smernic za ocenjevanje zaposlenih in poklicni razvoj upravi omogočiti, da redno prejema kar najbolj popolne in natančne informacije o tem, kako ocenjeni uslužbenci opravljajo službo, in zagotoviti, da oceno pripravijo osebe, ki najbolje poznajo delo uslužbencev in so zato najprimernejše za opredelitev njihovih ciljev. Cilj navedenih določb je torej vsekakor prispevati k dobremu upravljanju pri kadrovskem vodenju, zaradi njihovega nespoštovanja pa je načeloma mogoče razglasiti ničnost ocenjevalnega poročila, ki ga je pripravil in podpisal ocenjevalec.
(Glej točke 79, 80, od 83 do 85, 87 in 88.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 10. september 2003, McAuley proti Svetu, T-165/01, RecFP, str. I-A-193 in II-963, točka 44; 13. julij 2006, Vounakis proti Komisiji, T-165/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-155 in II-A-2-735, točke od 45 do 50;
Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Diomede Basili proti Komisiji, F-108/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točki 61 in 62.
4. Uprava lahko v nekaterih primerih odstopa od pravil iz notranjih smernic, če je to objektivno utemeljeno. Vendar s tem, da je bil uslužbenec Europola v ocenjevalnem obdobju neposredno podrejen trem različnim nadrejenim, njihove presoje pa so bile sporne, ni mogoče utemeljiti, da je bila ob pripravi ocenjevalnega poročila kršena točka 8 smernic za poklicni razvoj in ocenjevanje zaposlenih, namen določb iz drugega odstavka navedene točke 8 pa je urediti prav primere, kadar je uslužbenec pri delu podrejen več neposredno nadrejenim v istem ocenjevalnem obdobju.
Poleg tega niti različnost presoj različnih nadrejenih uslužbencu načeloma ne more biti razlog, ki bi utemeljeval nespoštovanje pravila iz smernic, v skladu s katerim ocenjevalno poročilo pripravi zadnji neposredno nadrejeni uslužbencu, saj bi bil sicer navedenemu pravilu odvzet ves pomen.
Ker odstopanja od smernic ni mogoče objektivno utemeljiti, je treba šteti, da je ocenjevalno poročilo, sprejeto s kršitvijo pravila iz točke 8, drugi odstavek, navedenih smernic, sprejel nepristojni organ.
(Glej točke od 89 do 91 in 93.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 21. oktober 1998, Vicente-Nuñez proti Komisiji, T-100/96, RecFP, str. I-A-591 in II-1779, točke od 67 do 76; McAuley proti Svetu, navedena zgoraj, točka 45;
Sodišče za uslužbence: 9. julij 2008, Kuchta proti ECB, F-89/07, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točke od 49 do 59.
5. Iz smernic za poklicni razvoj in ocenjevanje zaposlenih je razvidno, da mora Europol na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja zaposlenemu na delovnem mestu opredeliti cilje, ki bodo pozneje uporabljeni kot temelj za pripravo ocenjevalnega poročila v naslednjem obdobju. Ocenjevalno poročilo, ki je pripravljeno, ne da bi bili pred tem uslužbencu taki cilji opredeljeni, ni zakonito.
(Glej točke 95, 96 in 100.)
6. Nepremoženjska škoda, povzročena uslužbencu zaradi ocenjevalnega poročila, v katerem so večje nepravilnosti – v obravnavanem primeru ta, da ga je sprejel nepristojni organ, ne da bi bili uslužbencu opredeljeni cilji –, z razglasitvijo ničnosti navedenega akta ni niti ustrezno niti zadostno povrnjena.
(Glej točke od 104 do 106.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 30. september 2004, Ferrer de Moncada proti Komisiji, T-16/03, ZOdl. JU, str. I-A-261 in II-1163, točka 68.