SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(sodnik posameznik)

z dne 18. decembra 2015

Zadeva F‑37/12

Carlo De Nicola

proti

Evropski investicijski banki (EIB)

„Javni uslužbenci – Osebje EIB – Psihično nasilje – Postopek preiskave – Poročilo preiskovalnega odbora – Napačna opredelitev psihičnega nasilja – Odločba predsednika EIB, da se pritožbi ne ugodi – Razglasitev ničnosti – Odškodninski zahtevek“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero C. De Nicola v bistvu zahteva, prvič, razglasitev ničnosti odločbe z dne 20. decembra 2011, s katero je predsednik Evropske investicijske banke (EIB ali v nadaljevanju: Banka) zavrgel njegovo pritožbo zaradi psihičnega nasilja, in drugič, naložitev EIB, naj mu povrne škodo, ki naj bi jo po njegovem mnenju utrpel zaradi navedenega nasilja.

Odločitev: Odločba z dne 20. decembra 2011, s katero je predsednik Evropske investicijske banke zavrnil pritožbo C. De Nicole zaradi psihičnega nasilja, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Evropska investicijska banka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasil C. de Nicola.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Pripravljalni akt – Mnenje preiskovalnega odbora o psihičnem nasilju

(Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6; Politika Evropske investicijske banke glede dostojanstva na delovnem mestu, člen 5.5)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Notranja preiskava o domnevnem psihičnem nasilju – Mnenje preiskovalnega odbora, ki vsebuje nepravilnosti – Nespoštovanje opredelitve nasilja, določene v internih dokumentih Banke – Zahteva po tem, da je ravnanje osebe, ki izvaja nasilje, zlonamerno – Nedopustnost

(Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6.1; Politika Evropske investicijske banke glede dostojanstva na delovnem mestu, člen 2.1)

1.      V položaj posegajo samo ukrepi, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na interese tožeče stranke, tako da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Pri aktih ali odločbah, ki nastajajo v več fazah, zlasti po opravljenem notranjem postopku, so izpodbojni akti načeloma samo ukrepi, ki dokončno določajo stališče uprave ob koncu tega postopka, ne pa tudi vmesni ukrepi, katerih cilj je pripraviti končno odločbo. Pripravljalni akti za odločbo ne posegajo v položaj in tožeča stranka lahko šele v tožbi zoper odločbo, sprejeto po koncu postopka, uveljavlja nepravilnost predhodnih aktov, ki so tesno povezani z njo.

Ker mnenje preiskovalnega odbora Evropske investicijske banke posledično ni izpodbojni akt kot tak, je treba predloge za razglasitev njegove ničnosti zavreči kot nedopustne.

Nasprotno pa se je mogoče sklicevati na nezakonitost mnenja navedenega preiskovalnega odbora v podporo predlogom za razglasitev ničnosti končne odločbe, ki jo sprejme predsednik Evropske investicijske banke. Iz internega pravilnika, naslovljenega „Politika glede spoštovanja človekovega dostojanstva na delovnem mestu“, ki ga je sprejela Evropska investicijska banka in je naveden v členu 3.6 kodeksa ravnanja osebja Evropske investicijske banke, izhaja, da je mnenje preiskovalnega odbora bistvena postopkovna zahteva, ki zaradi vsebinskih ali postopkovnih nepravilnosti, do katerih je prišlo med njegovim oblikovanjem, povzroči nezakonitost končne odločbe, ki jo je sprejel predsednik Banke prav na podlagi navedenega mnenja.

(Glej točke od 47 do 49.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 11. novembra 2014, De Nicola/EIB, F‑52/11, EU:F:2014:243, točki 144 in 145.

2.      Člen 3.6.1 kodeksa ravnanja Evropske investicijske banke opredeljuje psihično nasilje kot sovražne ali neokusne pripombe, obnašanje ali dejanja enega ali več članov osebja do drugega člana osebja, ki se ponavljajo v precej dolgem obdobju. V politiki Banke glede dostojanstva na delovnem mestu je navedeno, da ni pomembno, ali je zadevno ravnanje namerno. Odločilno je, da sta nasilje in ustrahovanje neželeni in nesprejemljivi obliki ravnanja, ki vplivata na samospoštovanje in samozaupanje osebe, ki je izpostavljena takemu ravnanju.

Iz tega sledi, da, glede na interni pravilnik Banke, psihično nasilje, pri katerem je Banka dolžna ponuditi pomoč, obstaja, če so pripombe, obnašanje ali dejanja osebe, ki nadleguje, objektivno, in torej s svojo vsebino, vplivali na samospoštovanje in samozaupanje osebe, ki je bila izpostavljena takemu ravnanju znotraj Banke, ne da bi bilo treba ugotoviti obstoj namernosti osebe, ki izvaja nasilje.

Mnenje preiskovalnega odbora o psihičnem nasilju nasprotuje temu zavezujočemu internemu pravilniku, saj mora biti v skladu s tem mnenjem psihično nasilje namerno ravnanje.

(Glej točke 53, 54 in 56.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 11. novembra 2014, De Nicola/EIB, F‑52/11, EU:F:2014:243, točka 154.