Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 18. oktobra 2019 – Zvezna republika Nemčija/SE
(Zadeva C-768/19)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesverwaltungsgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožena stranka in revidentka: Zvezna republika Nemčija
Tožeča stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: SE
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba v primeru prosilca za azil, ki je pred nastopom polnoletnosti njegovega otroka, s katerim je v izvorni državi obstajala družina in kateremu je bil na podlagi prošnje za zaščito, vložene pred nastopom polnoletnosti, po nastopu polnoletnosti priznan status subsidiarne zaščite (v nadaljevanju: oseba, upravičena do subsidiarne zaščite), vstopil v državo članico gostiteljico osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, in je tam prav tako vložil prošnjo za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: prosilec za azil), kadar gre za nacionalno določbo, ki se za priznanje subsidiarne zaščite, izvedene iz statusa osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, sklicuje na člen 2(j) Direktive 2011/95/EU1 , pri vprašanju, ali je oseba, upravičena do subsidiarne zaščite, „mladoletna“ v smislu tretje alineje člena 2(j) Direktive 2011/95/EU, izhajati iz trenutka izdaje odločbe o prošnji prosilca za azil ali pa iz zgodnejšega trenutka, na primer trenutka, ko je:
bil osebi, upravičeni do subsidiarne zaščite, priznan status subsidiarne zaščite;
prosilec za azil vložil prošnjo za azil;
prosilec za azil vstopil v državo članico gostiteljico, ali
oseba, upravičena do subsidiarne zaščite, vložila prošnjo za azil?
V primeru:
da je odločilen trenutek vložitve prošnje:
Ali je treba v tem pogledu izhajati iz pisnega, ustnega ali na kakšen drug način izraženega zaprosila za zaščito, s katerim je bil seznanjen nacionalni organ, pristojen za prošnjo za azil (neformalna prošnja za azil), ali iz formalno vložene prošnje za mednarodno zaščito?
da je odločilen trenutek vstopa prosilca za azil v državo ali trenutek vložitve njegove prošnje za azil: ali je pomembno tudi, da v tem trenutku še ni bilo odločeno o prošnji za zaščito osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, ki ji je bil ta status priznan šele kasneje?
(a) Kakšne zahteve morajo biti izpolnjene v položaju, opisanem pod točko 1, da gre pri prosilcu za azil za „družinskega člana“ (člen 2(j) Direktive 2011/95/EU), ki je „v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito […] [prisoten] v isti državi članici“ kot oseba, kateri je bila priznana mednarodna zaščita, in s katerim je „družina že obstajala v izvorni državi“? Ali to zlasti predpostavlja, da je bilo družinsko življenje med osebo, upravičeno do subsidiarne zaščite, in prosilcem za azil v smislu člena 7 Listine o temeljnih pravicah v državi članici gostiteljici ponovno vzpostavljeno, ali pa v tem pogledu zadošča zgolj sočasna prisotnost osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, in prosilca za azil v državi članici gostiteljici? Ali je eden od staršev tudi tedaj družinski član, če vstop glede na okoliščine posameznega primera ni bil povezan s tem, da bi se dejansko prevzela odgovornost v smislu tretje alineje člena 2(j) Direktive 2011/95/EU za osebo, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita in ki je še mladoletna in neporočena?
(b) Če je treba na vprašanje 3(a) odgovoriti tako, da mora biti družinsko življenje med osebo, upravičeno do subsidiarne zaščite, in prosilcem za azil v smislu člena 7 Listine o temeljnih pravicah v državi članici gostiteljici ponovno vzpostavljeno, ali je tedaj pomembno, kdaj pri prišlo do te ponovne vzpostavitve? Ali je tem pogledu zlasti treba upoštevati, ali je bilo družinsko življenje ponovno vzpostavljeno v določenem roku po vstopu prosilca za azil v državo, v trenutku, ko je prosilec za azil vložil prošnjo, ali v trenutku, ko je bila oseba, upravičena do subsidiarne zaščite, še mladoletna?
Ali lastnost prosilca za azil kot družinskega člana v smislu tretje alineje člena 2(j) Direktive 2011/95/EU preneha z nastopom polnoletnosti osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, in s tem povezanim prenehanjem odgovornosti za osebo, ki je mladoletna in neporočena? Če je odgovor na to nikalen: ali ta lastnost družinskega člana (in s tem povezane pravice) po tem trenutku obstaja časovno neomejeno naprej ali pa preneha po določenem roku (in če da: kakšnem?) ali ko nastopijo določeni dogodki (in če da: kateri?)?
____________
1 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, str. 9).