SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 25. novembra 2008

Zadeva F-145/07

Pierre Bosman

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Nekdanji pogodbeni uslužbenec – Starostna pokojnina – Gospodinjski dodatek – Člen 109(3) PZDU“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero P. Bosman predlaga razglasitev ničnosti odločbe Sveta z dne 28. februarja 2007, s katero mu je bila na podlagi člena 109(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti zavrnjena pravica do gospodinjskega dodatka za izračun pravic do starostne pokojnine.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške, namreč svoje stroške in stroške Sveta.

Povzetek

1.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Lokalni uslužbenci – Kategorija, enakovredna kategoriji pogodbenih uslužbencev – Izključitev

2.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Enako obravnavanje – Različen izračun pravic do starostne pokojnine za pogodbene in lokalne uslužbence

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 109(3))

3.      Uradniki – Pokojnine – Starostna pokojnina – Izračun

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 109(3))

1.      Predpostavka, da naj bi bil status lokalnega uslužbenca le „prenesen“ v okvir nove kategorije pogodbenih uslužbencev, ustvarjene v novih pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev, ni utemeljena; kljub domnevi, da bi kategorija pogodbenih uslužbencev v resnici nadomestila kategorijo lokalnih uslužbencev, kot bo sicer nadomestila tudi kategorijo pomožnih uslužbencev, namreč ostane dejstvo, da je zakonodajalec Skupnosti, s tem ko je ustvaril novo kategorijo uslužbencev, zanje določil tudi drugačen pravni in finančni okvir kot za lokalne uslužbence in da zato za lokalnega uslužbenca ni mogoče šteti, da spada v kategorijo uslužbencev, ki je enakovredna kategoriji pogodbenih uslužbencev.

(Glej točko 36.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 24. april 2008, Dalmasso proti Komisiji, F-61/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 78.

2.      Zakonodajalec Skupnosti lahko v pravila Kadrovskih predpisov svobodno kadar koli vnese spremembe, ki se mu zdijo združljive z interesom službe, in za prihodnost sprejme določbe teh predpisov, ki bodo bolj neugodne za zadevne uradnike ali uslužbence, vendar samo pod pogojem, da se osebe, ki jih novi predpisi posebej zadevajo, obravnavajo enako.

Uporaba jasnih in natančnih določb člena 109(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev privede do enakega obravnavanja vseh pogodbenih uslužbencev, ker te določbe temeljijo na bistvenem in sine qua non pogoju za upravičenost do gospodinjskega dodatka pri izračunu pravic do starostne pokojnine, in sicer, da so bili več kot tri leta zaposleni kot pogodbeni uslužbenci. Čeprav v mejnih primerih iz uvedbe splošne in abstraktne ureditve izhajajo naključne nevšečnosti, zakonodajalcu ni mogoče očitati kategorizacije, če ta po svoji naravi ni diskriminatorna glede na cilj, ki ga uresničuje.

(Glej točke 41, 44, 46 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče: 16. oktober 1980, Hochstrass proti Sodišču, 147/79, Recueil, str. 3005, točka 14;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Dalmasso proti Komisiji, točka 78.

3.      Priznanja pravice do gospodinjskega dodatka za izračun osebnih prejemkov pogodbenega uslužbenca ni mogoče šteti za natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo upravičenosti do tega dodatka za izračun njegovih pokojninskih pravic, pogodbenemu uslužbencu pa nikakor ne daje pridobljene pravice do navedenega dodatka, saj se osebni prejemki in pokojnina nanašajo na različna upravna statusa, za katera veljajo različna pravila.

(Glej točki 54 in 55.)