Language of document : ECLI:EU:F:2007:229

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 13. decembra 2007

Zadeva F-42/06

Asa Sundholm

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2004 – Cilji in merila ocenjevanja – Odškodninski zahtevek“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero A. Sundholm predlaga predvsem, naj se za nično razglasi njeno karierno ocenjevalno poročilo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004 in naj se Komisiji naloži, naj ji plača 1 EUR za povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela zaradi navedenega kariernega ocenjevalnega poročila.

Odločitev: Karierno ocenjevalno poročilo tožeče stranke za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004 se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrže. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Primerno povračilo nepremoženjske škode

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

1.      Iz člena 8(5), četrti pododstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da mora uprava za osebo na delovnem mestu določiti cilje in merila ocenjevanja. V skladu s to določbo se mora uradni pogovor, ki ga imata ocenjevalec in oseba na delovnem mestu na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja, nanašati ne samo na ocenjevanje dela te osebe v referenčnem obdobju, ki traja od 1. januarja do 31. decembra leta pred letom, v katerem se opravlja ocenjevanje, ampak tudi na določitev ciljev za leto, ki sledi referenčnemu obdobju, saj so ti cilji referenčna podlaga za ocenjevanje učinkovitosti. Ta obveznost je navedena tudi v navodilu za ocenjevanje, ki ga je Komisija določila zase kot kodeks ravnanja.

Če cilji in merila ocenjevanja za zadevno referenčno obdobje niso določeni, uprava ne more trditi, da so bili cilji, določeni za prejšnje referenčno obdobje, podaljšani, ker naj ne bi vsebovali nobenega datuma konca veljavnosti.

(Glej točke 31, 32 in 37.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. december 1983, Blomefield proti Komisiji, 190/82, Recueil, str. 3981, točka 20;

Sodišče prve stopnje: 24. januar 1991, Latham proti Komisiji, T‑63/89, Recueil, str. II‑19, točka 25; 30. september 2003, Tatti proti Komisiji, T‑296/01, RecFP, str. I‑A‑225 in II‑1093, točka 43.

2.      Razglasitev ničnosti akta uprave, ki ga izpodbija uradnik, je sama po sebi primerno in načeloma, torej če navedeni akt ne vsebuje nobene izrecne negativne ocene sposobnosti tožeče stranke, ki bi ji lahko škodila, zadostno povračilo nepremoženjske škode, ki jo je ta lahko utrpela zaradi akta, razglašenega za ničnega.

(Glej točko 44.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. januar 1995, Pierrat proti Sodišču, T‑60/94, RecFP, str. I‑A‑23 in II‑77, točka 62.