Language of document :

Tožba, vložena 3. oktobra 2018 – Republika Poljska/Evropski parlament in Svet Evropske unije

(Zadeva C-626/18)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna)

Toženi stranki: Evropski parlament in Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

Razglasi naj se ničnost člena 1(2)(a), člena 1(2)(b) in člena 3(3) Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev1 ;

Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Podredno, Republika Poljska predlaga, naj se Direktiva v primeru, če bi Sodišče menilo, da izpodbijane odločbe Direktive (EU) 2018/957 ne bi bilo mogoče ločiti od preostale Direktive, ne da bi se spremenila njena vsebina, v celoti razglasi za nično.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Republika Poljska zoper izpodbijane določbe Direktive 2018/957 uveljavlja naslednje tožbene razloge:

1)    Tožbeni razlog, s katerim se zatrjuje, da se z Direktivo uvajajo omejitve prostega zagotavljanja storitev znotraj Unije za državljane držav članic, ki živijo v drugi državi članici od države prejemnika storitev, in ki so prepovedane s členom 56 PDEU, z:

a)    obveznostjo držav članic, da napotenim delavcem zagotavljajo plačilo za delo, tudi za nadurno delo, v skladu s predpisi ali prakso države napotitve (člen 1, točka 2(a)),

b)    obveznostjo držav članic, da napotenim delavcem zagotavlja načeloma vse veljavne pogoje za zaposlitev, določene v skladu s predpisi ali prakso države napotitve, v primerih, v katerih dejansko trajanje napotitve delavca ali celotno trajanje napotitve delavca, ki nadomestita drug drugega pri izvajanju enakih nalog, presega 12 mesecev oziroma v primerih, kadar ponudnik storitev predloži obrazloženo obvestilo, presega 18 mesecev (člen 1(2)(b)),

2) Tožbeni razlog kršitve člena 53(1) in člena 62 PDEU s sprejetjem ukrepov na podlagi te določbe, katerih namen ni olajšati opravljanje samostojne dejavnosti (olajšati opravljanje čezmejnih storitev), temveč temu cilju nasprotuje,

3) Tožbeni razlog kršitev člena 53(1) in člena 62 PDEU, v povezavi s členom 58(1) PDEU z uporabo izpodbijane Direktive v sektorju cestnega prometa (člen 3(3)).

Republika Poljska zlasti trdi, da je glavni cilj izpodbijanih določb, ki se nanašajo na plačilo napotenih delavcev, omejiti prosti pretok storitev z veliko obremenitvijo ponudnikov storitev, da bi se izničila konkurenčna prednost, ki izhaja iz nizkih nadomestil, ki veljajo v državi sedeža delodajalca. Vpeljane spremembe so vodile k diskriminacij ponudnikov čezmejnih storitev. Teh omejitev ni mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu, zlasti ne z razlogi socialnega varstva delavcev in poštene konkurence. Poleg tega naj bi kršili načelo sorazmernosti.

____________

1 UL 2018, L 173, str. 16.