SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 23. oktobra 2013

Zadeva F‑80/11

Joaquim Paulo Gomes Moreira

proti

Evropskemu centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC)

„Javni uslužbenci – Predčasna odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Prekinitev zaupnega razmerja – Disciplinski prestopek“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero J. P. Gomes Moreira predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa, pristojnega za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP), Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) z dne 11. oktobra 2010 o predčasni odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi 11. decembra 2010 z dvomesečnim odpovednim rokom, v katerem je bil razrešen s svojih funkcij, in plačilo odškodnine 300.000 EUR za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Odločitev:      Odločba z dne 11. oktobra 2010 se razglasi za nično v delu, v katerem je bila tožeča stranka razrešena s svojih funkcij. V preostalem se tožba zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Predčasna odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Odpoved z odpovednim rokom in sočasno razrešitvijo s funkcij – Obveznost začetka disciplinskega postopka

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 47 in 49(1))

2.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Dolžnost lojalnosti – Obseg – Ugotovitev neizpolnitve obveznosti – Merila presoje

(Kadrovski predpisi za uradnike, 11, 12, 12b in 17a)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Predčasna odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov zadevnega uslužbenca – Sodni nadzor – Meje

1.      Organ, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ne more veljavno enostransko odpovedati pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca z odpovednim rokom v skladu s členom 47 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in hkrati zadevnega uslužbenca razrešiti z njegovih funkcij na podlagi člena 49(1), drugi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ne da bi poleg tega začel disciplinskega postopka proti temu uslužbencu zaradi hude kršitve.

(Glej točko 50.)

2.      Določbe členov 11, 12, 12b in 17a Kadrovskih predpisov so specifični izrazi temeljne obveznosti lojalnosti in sodelovanja uradnika z Unijo in njegovimi nadrejenimi. Utemeljene so z nalogami v splošnem interesu, ki jih ima Unija in uresničevanje katerih mora biti zagotovljeno državljanom in državam članicam. Take obveznosti so namenjene predvsem ohranjanju razmerja zaupanja, ki mora obstajati med Unijo in njenimi Uradniki ali uslužbenci.

Uradnik ne sme ustno ali pisno ali s kakršnimikoli drugimi ravnanji kršiti svojih obveznosti iz Kadrovskih predpisov v zvezi z Unijo, za katero dela, s čimer bi prekinil razmerje zaupanja, ki ga povezuje z njo, in naknadno otežil ali celo onemogočil izvrševanje nalog, prenesenih na Unijo, v sodelovanju z njo. V tem primeru bo Uniji preprečeno uresničevanje njenih interesov, zaradi česar bodo prizadeti tudi interesi služb.

Te določbe poleg konkretnih obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja posebnih nalog uradnika, določajo splošno obveznost lojalnosti uradnika. Spoštovanje, ki naj bi ga uradnik imel do svojega položaja, ni omejeno le na obdobje, ko izvaja katero od posameznih nalog, temveč zanj velja v vseh okoliščinah.

Te obveznosti veljajo splošno in objektivno. Ugotovitev neizpolnitve teh obveznosti ni pogojena s tem, da je zadevni uradnik Uniji povzročil škodo, niti z obstojem pritožbe osebe ali države članice, ki meni, da je bila oškodovana z odnosom uradnika.

(Glej točke od 61 do 66.)

Napotitev na:

Sodišče: 6. marec 2001, Connolly proti Komisiji, C‑274/99 P, točke 44, 46 in 47;

Sodišče prve stopnje: 3. julij 2001, E proti Komisiji, T‑24/98 in T‑241/99, točka 76; 9. julij 2002, Zavvos proti Komisiji, T‑21/01, točke od 37 do 40;

Sodišče za uslužbence: 8. november 2007, Andreasen proti Komisiji, F‑40/05, točka 233 in navedena sodna praksa; 17. julij 2012, BG proti Varuhu človekovih pravic, F‑54/11, točka 128.

3.      Pri predčasni odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca, ker je zaradi ene ali več neizpolnitev poklicnih dolžnosti zadevnega uslužbenca prišlo do izgube zaupanja med pristojnim organom in uslužbencem, ki ga ni več mogoče ponovno vzpostaviti, ima ta organ široko diskrecijsko pravico pri presoji interesa službe. Zato je treba nadzor sodišča Skupnosti omejiti na vprašanje, ali je zadevni organ ostal v razumnih mejah in ni očitno napačno uporabil svoje diskrecijske pravice.

Pristojni organ je pri odločanju glede položaja uslužbenca dolžan upoštevati vse elemente, na podlagi katerih naj bi temeljila njegova odločitev, in zlasti interes zadevnega uslužbenca. To namreč izhaja iz dolžnosti skrbnosti uprave, ki odraža ravnotežje vzajemnih pravic in obveznosti, ki so jih Kadrovski predpisi ter po analogiji Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev oblikovali v razmerjih med javnim organom in njegovimi uslužbenci.

(Glej točke od 67 do 69.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. december 2000, Dejaiffe proti UUNT, T‑223/99, točka 53.